Legalizacija kot potrditev potrebe

Kako se zapleti s črnimi gradnjami lahko končajo v zadovoljstvo graditeljev, govori mariborska zgodba o objektu, ki ga gradi Študentski servis Maribor (ŠS). Ta je junija 1999 podal vlogo za nadzidavo in dozidavo obstoječega študentskega doma na Smetanovi ulici in sočasno tudi začel z nadgradnjo - brez dovoljenj. Dokončanje je preprečil gradbeni inšpektor, zato "ker zanjo niso bila izdana ustrezna gradbena dovoljenja", utemeljuje odlok direktor mariborskega Zavoda za prostorsko načrtovanje Ljubo Mišič.

"Zaradi dramatične potrebe po kapacitetah nam je bilo obljubljeno, da bo vse preprosto. Zavedeni smo krenili v gradnjo," zadevo pojasnjuje Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa. Objekt se je iz nekdanje enonadstropnice razrasel na pet nadstropij in mansardno streho, izdelava ureditvenega načrta pa je stekla komaj leto dni po začetku gradnje. V domu s sto študentskimi posteljami bo sedaj tudi jedilnica, ki naj bi nahranila slabih pet tisoč dijakov in študentov dnevno. Pet let po začetku gradnje brez dovoljenj je te dni potekla javna razgrnitev izdelave ureditvenega načrta, na občini pa pravijo, da občani niso podali pisnih pripomb na njihov naslov.

Več jih je bilo na zboru krajanov, kjer se bojijo sprememb bivalnih razmer, kar pa Kranjc zavrača. Sicer je Krajnc na svoji poziciji že leta, nemoteno je preživel spremembe vseh rektorjev in uspešno razširil poslovanje mariborskega ŠS ter v konkretnem primeru tudi nadgradnjo študentskega doma. Četudi je porabil kar nekaj let časa in denarja, je metoda finančno razmeroma neboleča za uveljavitev samovolje, ki se ji mora prilagoditi okolica.