Prostovoljna telovadba

Senat Univerze v Ljubljani je nedavno sprejel predlog za povsem drugačno organiziranost športa na ljubljanski univerzi. Športna vzgoja bo postala prostovoljna in prostočasna dejavnost, študentje pa jo bodo lahko izbrali tudi za izbirni predmet, iz katerega bodo delali izpit. Kot pravi prodekan Matjaž Omladič, bo šport odslej izvajal v ta namen na novo ustanovljeni Center za univerzitetni šport (CUŠ), ki bo deloval v sklopu Fakultete za šport, vanj pa se bodo vključile tiste fakultete, ki bodo to želele. Študentje teh fakultet se bodo lahko športnih dejavnosti udeleževali v okviru CUŠ-a. Ta bo združeval tudi sredstva, ki so jih vanj včlanjene fakultete doslej namenjale za športno vzgojo, in njihove športne pedagoge. Po dveh letih bodo videli, kako naprej. Fakultete, ki se ne bodo želele vključiti v CUŠ, bodo še naprej izvajale športno vzgojo v svoji režiji.

Predlog je bil oblikovan zaradi bolonjskega procesa ter zaradi predloga ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je športno vzgojo že v uredbi o financiranju opredelilo kot obštudijsko dejavnost.

A sprejemanje predloga ni minilo brez neodobravanja. Pred odločanjem na seji senata študentje namreč sploh niso povedali svojega mnenja o predlogu, čeprav se ravno njih najbolj tiče. "Za predlog ni bilo mišljeno, da bi čakal na mnenje Študentskega sveta Univerze v Ljubljani (ŠSUL, op. p.)," trdi Omladič. A predsednica ŠSUL-a Sanja Konečnik pravi: "To se mi ne zdi prav. Univerza se je sklicevala na to, da smo sodelovali v projektni skupini, vendar menim, da bi morali upoštevati tudi naše mnenje o končnem predlogu." Konečnikova se s predlogom sicer načeloma strinja. "Strinjali smo se s pilotskim projektom, da se ustanovi CUŠ in da ni prisile za pristop. Še vedno pa menimo, da bi morala biti športna vzgoja obvezna vsaj v prvem letniku." Bolj kritični do sprejetega predloga sta skupina študentov, zbrana okoli predsednika Športnega društva FDV Luke Vidmarja, ki je zbrala 5000 podpisov študentov proti predlogu, in skupina športnih pedagogov s profesorjem Romanom Kavčičem na čelu. Prepričani so, da želi s tem projektom Fakulteta za šport "pridobiti finančna sredstva za reševanje svojih finančnih in kadrovskih težav", opozarjajo tudi, da se utegne, tako kot se je zgodilo na Madžarskem, odslej športnih dejavnosti udeleževati le še štiri do pet odstotkov študentov, pa tudi, da je predlog, ki ga je sprejela univerza, skoraj identičen tistemu, s katerim se marca študentje niso strinjali. Glavni problem pa vidijo v plačevanju športnih dejavnosti. Omladič je ciničen: "Ne vem, od kod vam podatek, da naj bi se v bodoče športna vzgoja plačevala ... Če bo športni pedagog vrgel 'mulariji žogo, da se en mau razdivja', in medtem odšel na kavico, bo to bržkone še zmerom zastonj. Če pa bodo odšli na Krvavec smučat, si bo moral še zmerom plačati vsak svojo smučarsko karto." A tisti študentje, ki se bodo udeleževali prostočasne telovadbe v okviru CUŠ-a, naj bi kljub temu le plačevali simbolične prispevke, menda v višini šest evrov.