16. 7. 2004 | Mladina 28
Počasno izdajanje odločb
MNZ vse bolj počasi spoštuje odločbo ustavnega sodišča
Izbrisani Todorović
© Boban Plavevski
Ropova vlada ter MNZ pod vodstvom Rada Bohinca sta v začetku letošnjega februarja, skoraj leto po zadnji odločbi ustavnega sodišča (US), začela izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Čeprav so pred tem zatrjevali, da izdajanje odločb potrebuje pravno podlago v posebnem zakonu, so čez noč sprejeli že prej znano stališče US, da je odločbe dopustno izdajati na podlagi 8. točke odločbe US. Glavni razlog tako radikalne poteze ministra Bohinca, ki je sam sebe postavil na laž, je zagotovo banalizacija desničarskega referenduma zoper tehnični zakon o izbrisanih, ki je z izdajanjem odločb postal nesmiseln. Še več. Če bi vladajoča garnitura resnično želela izdajati odločbe izbrisanim, kot to veleva US, bi ksenofobni referendum izbrisanim celo koristil, saj so po odločbi US do dopolnilnih odločb upravičeni tudi tisti izbrisani, ki bi bili obravnavani v sistemskem zakonu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 7. 2004 | Mladina 28
Izbrisani Todorović
© Boban Plavevski
Ropova vlada ter MNZ pod vodstvom Rada Bohinca sta v začetku letošnjega februarja, skoraj leto po zadnji odločbi ustavnega sodišča (US), začela izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Čeprav so pred tem zatrjevali, da izdajanje odločb potrebuje pravno podlago v posebnem zakonu, so čez noč sprejeli že prej znano stališče US, da je odločbe dopustno izdajati na podlagi 8. točke odločbe US. Glavni razlog tako radikalne poteze ministra Bohinca, ki je sam sebe postavil na laž, je zagotovo banalizacija desničarskega referenduma zoper tehnični zakon o izbrisanih, ki je z izdajanjem odločb postal nesmiseln. Še več. Če bi vladajoča garnitura resnično želela izdajati odločbe izbrisanim, kot to veleva US, bi ksenofobni referendum izbrisanim celo koristil, saj so po odločbi US do dopolnilnih odločb upravičeni tudi tisti izbrisani, ki bi bili obravnavani v sistemskem zakonu.
V številkah bi to pomenilo, da bo Ropova vlada spoštovala odločbo US oz. da bo ksenofobni referendum koristil izbrisanim takrat, ko bo odločbe prejelo več kot 4000 izbrisanih (natančna številka se glede na vir spreminja, giblje pa se med 3800 in 4200). Vendar pa je po analizi dosedanjega trenda izdajanja odločb jasno, da Bohinčevo ministrstvo do oblikovanja nove vlade ne bo izdalo odločb, tako kot to veleva US. Od 3. februarja, ko je MNZ začelo izdajati dopolnilne odločbe, do 2. aprila, zadnjega delovnega dne pred referendumom, je bilo poslanih 2165 odločb. To pomeni, da je MNZ v času pred referendumom v povprečju pošiljalo približno 49 odločb na delovni dan. Ko sem maja spet preverjal število izdanih odločb, mi odgovorni na MNZ začuda niso želeli izdati konkretne številke. Po krajšem pregovarjanju sem 19. maja končno dobil število poslanih odločb, ki je tedaj znašalo 3250. V mesecu in pol po referendumu je povprečno število izdanih odločb na delovni dan torej padlo na 33. Tudi s takšnim trendom bi do danes MNZ že prešlo magično mejo 4000 odločb in s tem dokazalo, da si v resnici želi spoštovanja odločb US. Vendar je v zadnjem mesecu in pol trend izdajanja odločb padel še za nadaljnjih 50 %, saj je bilo do 6. julija odposlanih le 3787 odločb, kar pomeni, da zadnje dni MNZ v povprečju dnevno pošlje le še 15 odločb. Ob analizi omenjenih trendov spomnimo le na Bohinčevo nasprotovanje zahtevam opozicije, naj preneha z izdajanjem odločb: "... takšnih zahtev tudi za ceno interpelacije ne nameravam izpolniti, saj pričakovanj glede nespoštovanja odločb ustavnega sodišča ne morem spoštovati. Zavezan sem namreč spoštovanju zakonov in odločb ustavnega sodišča."