26. 9. 2004 | Mladina 38
Slovenski kolesarski turisti ...
... in organizirani hrvaški tatovi
Trije mladi Ljubljančani so se neko avgustovsko soboto s kolesi podali na jug Istre, točneje v Ližnjan. Zvečer so se po večerji ustavili še v baru Cotniki. Le korak stran od vhoda v bar so parkirali svoja kolesa in jih zaklenili z verigo. Matjaž: “Pred vhodom sta stala dva vratarja in nekaj obiskovalcev. Šli smo na pijačo in čez pol ure preverili kolesa, bila so še tam. Čez petnajst minut smo nato hoteli oditi, vendar koles ni bilo več.” Skupna vrednost koles je bila 900.000 sit, pa še edino prevozno sredstvo so bila, zato so fantje klicali policijo. Matjaž je moral hrvaške policiste klicati kar štirikrat in jim vedno znova razlagati težaven položaj, da so v roku ene ure le prišli. No, policijsko delovanje jim ni vrnilo koles, zato so šli slovenski turisti naslednji dan na policijsko postajo in tam vložili prijavo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 9. 2004 | Mladina 38
Trije mladi Ljubljančani so se neko avgustovsko soboto s kolesi podali na jug Istre, točneje v Ližnjan. Zvečer so se po večerji ustavili še v baru Cotniki. Le korak stran od vhoda v bar so parkirali svoja kolesa in jih zaklenili z verigo. Matjaž: “Pred vhodom sta stala dva vratarja in nekaj obiskovalcev. Šli smo na pijačo in čez pol ure preverili kolesa, bila so še tam. Čez petnajst minut smo nato hoteli oditi, vendar koles ni bilo več.” Skupna vrednost koles je bila 900.000 sit, pa še edino prevozno sredstvo so bila, zato so fantje klicali policijo. Matjaž je moral hrvaške policiste klicati kar štirikrat in jim vedno znova razlagati težaven položaj, da so v roku ene ure le prišli. No, policijsko delovanje jim ni vrnilo koles, zato so šli slovenski turisti naslednji dan na policijsko postajo in tam vložili prijavo.
”To je bil konec avanture, informacije naj bi dobili prek Interpola, številke telefona ali slike koles jih niso zanimale, niti dejstvo, da je bil podan z naše strani sum o vpletenosti zaposlenih v baru. Glede na to, da smo kolesa zaklepali pet minut in sta bila vratarja tam ves čas in da so bili zunaj tudi obiskovalci ter da je bil tik pred vhodom parkiran tudi policijski avto, bi rekel, da je bila kraja brez sodelovanja vratarja ali nekoga, ki je zaposlen v baru, nemogoča.”
Kakšne so poleg prijave sploh še možnosti in morebitne pravne poti slovenskega državljana v takšnih primerih in kakšni so postopki v primeru razrešitve kaznivega dejanja s strani hrvaške policije, je povedala predstavnica za stike z javnostmi slovenske policije, Tadeja Kuhar: “O najdbi predmeta, ki je bil odtujen slovenskemu državljanu v tujini, policije drugih držav oškodovance obveščajo neposredno (npr. po pošti), drugi način je prek mednarodnega policijskega sodelovanja (Interpola) ali prek veleposlaništev RS v tujini. S statističnimi podatki o tovrstnih primerih ne razpolagamo, saj nas tuje policije (in obratno) o podobnih primerih ne obveščajo. Izjeme so le, kadar gre za tatvine motornih vozil (osebna, tovorna, kombinirana vozila, avtobusi) ali za posamezne primere nekaterih hudih kaznivih dejanj (npr. umor, posilstvo ...).”
