Izjave brez virov

Politiki, gospodarstveniki, medijske zvezde, cerkveni dostojanstveniki ali pa povsem navadni ljudje vsak teden sproducirajo toliko zanimivih, nenavadnih, dvoumnih, ostrih, pa tudi trapastih izjav, da bi bila prava škoda, če jih mediji ne bi obeležili v posebej za ta namen rezerviranih rubrikah. Mediji material za takšne rubrike največkrat najdejo kar pri drugih medijih. Problematično pri predočanju takšnih zanimivih izjav pa je, da številni mediji, ki povzemajo izjave, ne povedo, kje natančno so jih zasledili. Da torej ne navedejo njihovega vira. Recimo na naslovnici Dnevnika, kjer vsak dan objavijo iskrivo misel, nikoli ne zapišejo, če so izjavo slišali na tiskovni konferenci ali pa so jo morebiti prepisali iz kakšnega časopisa, s televizije ali radia. Na vrhu Žurnalovih rubrik Politika in Ekonomija virov ne zapišejo nikoli, v Magu in Demokraciji tudi ne. Urednik Demokracije Metod Berlec nam je povedal, da je rubriko zasnoval že prejšnji urednik njihove revije Dejan Steinbuch, sam pa je kasneje ni spreminjal, čeprav priznava, da bi bilo dobro, če bi vire navajali. Tudi v Večerovi rubriki Rekli so ... virov pogosto ne zapišejo. "Kadar izjavo prepišemo od drugih medijev, vedno navedemo vir, če so izjavo slišali naši novinarji, pa podpišemo novinarje z inicialkami," pravi Sonja Ploj Ratajc. Sicer pa lahko zanimivo izjavo brez vira zasledimo tudi na prvih straneh Jane, na naslovnici Bulvarja ... Do pomanjkljivega navajanja virov pa pogosto prihaja tudi pri prevodih člankov.

A zakaj je nenavajanje virov pri izjavah dneva ali tedna sporno? Zaradi kršenja avtorskih pravic. V novinarstvu namreč ločimo tri kategorije avtorskih del - rutinske dnevne novice, ki niso avtorsko pravno varovane, tiskovna sporočila, ki so avtorsko delo, vendar jih lahko prosto uporabljamo, ter članke, ki so v celoti avtorsko delo - pri povzemanju vseh treh pa je navedba vira praktično obvezna. "Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah namreč določa, da je treba za vsako avtorsko delo, tudi če je v prosti uporabi, navesti vir in avtorja. Zakon sicer ne določa natančno, na kakšen način mora biti naveden vir in avtor, mora pa biti jasno, od kje je izjava pobrana in kdo je njen avtor," opozarja Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije, v katerem v zadnjem času veliko pozornosti posvečajo prav področju avtorskih pravic. Kako je torej mogoče preprečiti kršitve? "Predvsem je treba dvigniti nivo kulture zavedanja o avtorskih pravicah. Novinarji se slabo zavedajo svojih avtorskih pravic in pri kršenju avtorskih pravic nastopajo kot kršitelji in kot žrtve."

V novinarskih vrstah je sicer slišati, da je treba razloge za nenavajanje virov v primeru povzemanja zanimivih izjav iskati tudi v nevoščljivosti. Nekateri mediji namreč virov ne objavljajo zato, da drugim medijem ne bi delali zastonjske reklame. Kot nam je povedal Miran Lesjak z Dnevnika pa gre tudi za problem prostora, ki je zelo dragocen. Zakon je v tem primeru pač očitno postranska stvar.