Ameriško izsiljevanje

Slovenska vlada ima še do konca meseca čas, da odgovori na precedenčno zahtevo mobilnega operaterja Vega po poplačilu škode v višini 173 milijonov evrov. Vega namreč trdi, da so določeni slovenski državni organi krivi za njihov poslovni neuspeh, ki se izraža v zgolj dveh odstotkih trga mobilne telefonije. Če bo slovenska vlada zavrnila Vegino zahtevo, pa namerava Vega tožiti državo za celotni znesek svoje slovenske naložbe za znesek 337 milijonov evrov. Dogodki v zadnjem času že malo napovedujejo, da bo Janševa vlada pokleknila pred zahtevo Vege v slogu slovensko-ameriškega prijateljstva in mobilnemu operaterju v ameriški lasti odštela proračunske milijone. Morebiti je torej res nekaj resnice v "tračih", da imajo za zamenjavo oblastnikov v Sloveniji veliko zaslug ZDA in njihova administracija. Vsako takšno uslugo pa je nekoč treba vrniti ali plačati. V javnosti so se namreč pojavili dokumenti, s katerimi je svojo obrambo v primeru Vega utemeljevalo ukinjeno ministrstvo za informacijsko družbo in so tako dostopni v premislek pravnim zastopnikom Vege. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je prevzel večino del in nalog nekdanjega ministrstva za informacijsko družbo, pa se je sprl z odvetniško pisarno Colja & Rojs, ki je v primeru Vega zastopala Slovenijo. Vzrok naj bi bila previsoka višina plačila za odvetniške storitve.

Na drugi strani Vega dobiva tudi nove "starše", saj je njene lastnike podjetje Western Wireless (WW) prevzel nekoliko večji ponudnik, ameriški ponudnik mobilnih storitev Alltel. Slednji je sicer v poslovnem zavezništvu z ameriško podružnico Vodafona Verizon Wirelessom. Alltel pa je kljub nasprotnim namigom objavil, da bo vsaj za zdaj ohranil tudi podjetje Western Wireless International, pod katero sodijo tuje naložbe WW, tudi Vega. Vprašanje je, ali bo Alltel kot novi lastnik spremenil zahteve Vege do Slovenije. Morebiti so se lastniki WW pač odločili za grožnjo Sloveniji, da bi malo pridobili tudi vrednost svojih delnic oziroma podjetja ob napovedanem prevzemu. Sicer pa morebitna tožba ameriške multinacionalke oz. njene podružnice proti majhni in šibki državi ne bi bila nič novega. Britanski Guardian je lani denimo objavil članek o tem, kako multinacionalke tožijo okupiran Irak zaradi škode, ki so jo imele ob iraški okupaciji Kuvajta leta 1991 (Halliburton - 18 milijonov $, Bechtel - 7 mio $, Mobil - 2,3 mio, Shell - 1,6 mio $, Nestl'Š - 2,6 mio $, Pepsi - 3,8 mio $, Philip Morris - 1,3 mio $, Sheraton - 11 mio $ , Kentucky Fried Chicken 321.000 $ in Toys R Us 189.449 $). Zahtevek za odškodnino so naslovile na komisijo, ki so jo Združeni narodi ustanovili za zahteve in plačevanje odškodnin oškodovancem zaradi zalivske vojne. Omenjene multinacionalke naj bi plačilo zahtevale zgolj zaradi poslovne škode in ne zaradi uničene lastnine. Obubožani Irak pa najbrž nikoli ne bo smel tožiti ZDA recimo za stotisoče svojih državljanov, ki so bili ubiti med ameriško okupacijo.