Dekriminalizacija oziroma legalizacija

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani si že nekaj let prizadeva, da bi se spremenila uradna politika do drog. Poleg tega da študentje pripravljajo marihuanski marš in se ukvarjajo z akcijo Prohibicija slepi, so konec februarja, na začudenje vseh, sprejeli resolucijo o problematiki mamil. S to in še nekaterimi drugimi, kot je resolucija, ki se ukvarja s diskriminacijo istospolnih zvez, so še bolj zakorakali v dnevnopolitično dogajanje. Resolucija je nastala kot poskus zmanjševanja škode in ustvarjanja okolja, v katerem do drog ne bodo veljali zgrešeni stereotipi in izkrivljena dejstva, čemur smo mu priča dandanes. Resolucija se razlikuje od pogleda vladajoče koalicije in moralne večine. Študentje so se namreč že sprijaznili, da so droge stalen življenjski sopotnik in da je moderna država z vojno proti drogami popolnoma odpovedala.

"Rezultate eksperimenta prohibicije drog lahko brez zadržkov opredelimo kot naslednje: povečanje uživanja, povečanje proizvodnje, povečanje škodljivih posledic uživanja in vsesplošno zmanjšanje varnosti." Matej Janković, pomočnik predsednika ŠOU v Ljubljani, nam je še bolj podrobno pojasnil stališče napredne mlade prihajajoče generacije. Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili. Posledica tega je predvsem zmanjšana sposobnost prepoznavanja lastnosti posameznih vrst drog: "Torej teorija o prehajanju z ene droge na drugo, klasično marihuane na heroin, je nesmiselna. Do danes edina statistično potrjena korelacija prehajanja pa potrjuje ravno to, da v primeru, da sta substanci v isti skupini prepovedanih drog in da velja močna stigmatizacija obeh, prehajanje naraste." Tudi zato je treba vsako substanco urejati posamezno in jo obravnavati s specifičnimi okoliščinami. Opustitev prepovedi, po mnenju študentov, ne pomeni, da bi droga pristala na policah trgovin, ampak da bi se njena ponudba umaknila z ulic in igrišč na poseben prostor ...