10. 4. 2005 | Mladina 14
MZK proti lezbični poeziji
Pismo podpore literarnih ustvarjalcev
Kriteriji novega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija so drugačni od njegove predhodnice, kar že povzroča zaplete med kulturniki. Znan je primer našega najbolj uspešnega benda v tujini, ki se ministrstvu ni zdel dovolj kakovosten. Podobno usodo pa doživlja tudi ena vidnejših slovenskih lezbičnih pesnic Nataša Velikonja, ki ji je ministrstvo zavrnilo prošnjo za podaljšanje pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 4. 2005 | Mladina 14
Kriteriji novega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija so drugačni od njegove predhodnice, kar že povzroča zaplete med kulturniki. Znan je primer našega najbolj uspešnega benda v tujini, ki se ministrstvu ni zdel dovolj kakovosten. Podobno usodo pa doživlja tudi ena vidnejših slovenskih lezbičnih pesnic Nataša Velikonja, ki ji je ministrstvo zavrnilo prošnjo za podaljšanje pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove.
To je spodbudilo štiriinpetdeset slovenskih literatov, da so podpisali pismo podpore pisateljici, ki se jim zdi ena izmed najboljših in vrhunskih slovenskih ustvarjalk, ter komisijo pozvali, naj ponovno pretehta odločitev. Njihovi argumenti slonijo predvsem na desetletnem opusu pisateljice: "Kateri so torej tisti kriteriji, če ne prav kvaliteta literarnega izraza, ki štejejo v slovenskem kulturnem prostoru, ko gre za podporo nadarjenim in prodornim umetniškim ustvarjalcem? Se da kvaliteto izmeriti z obsegom napisanih strani v knjigi? S številom nagrad, ki se jim omenjena avtorica zavestno izogiba, ker se je odločila za popolni odmik od literarne scene, za samotno in samosvojo literarno pot, za držo, ki jo tudi sicer dosledno zagovarja in živi na vseh ravneh svoje eksistence?" Neodgovorjeno bo ostalo vprašanje, zakaj se je ministrstvo odločilo poseči v status pesnice, prav tako ni replike na ugotovitev literatov, da ministrstvo za kulturo s takšno politiko na podlagi birokratskih kriterijev siromaši mnogoterost in raznolikost umetniškega ustvarjanja.