Bo sledil direktor arhiva RS?

Prvi zakonski podvig zmagovite politične opcije, sprememba zakona o javnih uslužbencih, je že obrodil prve sadove. Vlada je s pomočjo novega določila, ki ji omogoča predčasno razreševanje najvišjih državnih uradnikov, ki niso po njeni volji, razrešila generalnega direktorja policije Darka Anželja. Eden od naslednjih na seznamu za razrešitev naj bi bil direktor Arhiva RS Dragan Matić. Ta nam je povedal, da mu je kulturni minister, ki je njegov nadrejeni, že povedal, da bo moral s položaja. Njegovo zamenjavo na ministrstvu za kulturo že pospešeno pripravljajo, čeprav nam je predstavnica za stike z javnostmi Nina Orel sporočila le: "V primeru, da bo prišlo do zamenjave direktorja Arhiva RS, boste pravočasno prejeli odgovor na vaše vprašanje."

Matić je sicer trn v peti marsikomu, že vse odkar je bil v zadnjih vzdihljajih Ropove vlade imenovan za novega za direktorja Arhiva RS. Čeprav je bil izbran, ker je kot edini kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, je ob njegovem imenovanju protestiral dotedanji direktor Arhiva RS Vladimir Žumer, ki je trdil, da je bilo v razpisu nenavadno določilo o znanju tujih jezikov, protikandidatu pa je očital tudi pomanjkanje vodstvenih izkušenj in tudi, da se pri svojem delovanju v preteklosti ni vedno izkazal. V mislih je imel primer Markeš, zaradi katerega sodi med največje Matićeve kritike tudi Magov novinar Janez Markeš. Matić je namreč tisti inšpektor, ki je Markeša predlagal v postopek pred sodnikom za prekrške, ker je v Magu objavil svoj lastni dosje, ki ga je o njem, ko je bil še mladoleten, sestavila SDV. Matić je Markeša prijavil, ker je v prošnji napisal, da bo podatke uporabil za raziskavo, nato pa jih je uporabil za publicistične namene (kar opredeljuje 38. člen zakona o arhivskem gradivu in arhivih), obenem pa arhiva ni prosil za dovoljenje, da zadevo objavi (kar opredeljuje 40. člen istega zakona). Ker je Matić spregledal, da navajani del 38. člena takrat ni veljal več, je sodnica za prekrške postopek zavrnila kot neutemeljen. Matić si je kot inšpektor za dediščino sicer nakopal tudi jezo Zmaga Jelinčiča, ki ga je zaradi suma, da je pri prodaji razvpite zbirke slovenskega denarja Narodnemu muzeju storil kaznivo dejanje, ovadil ljubljanskemu tožilstvu. Jelinčič, ki je pred volitvami ciljal na položaj kulturnega ministra, se je branil, da gre za zaroto ministrice Andreje Rihter in ZLSD, Matiću pa je očital, da je za direktorja Arhiva RS imenovan zaradi izpolnjevanja ukazov. Če so bili pritiski proti Matiću na nekdanjo ministrico Rihterjevo neuspešni, pa naj bi imeli njegovi kritiki več sreče pod novim ministrom Simonitijem.