Simoniti in novinarji

Decembra 2002, le nekaj trenutkov po sedmi uri, ko se je moral volilni štab predsedniške kandidatke Barbare Brezigar soočiti z Drnovškovo zmago, je vodja Barbarine volilne kampanje in bodoči kulturni minister Simoniti začel udrihati po političnih tekmecih: "Mislim, da bo demokracija, ki je sedaj neka cepljenka med Rusijo in Mehiko in bo taka tudi ostala ... in žal mi je, da volilci niso naklonili večje pozornosti, večje volilne teže pravi demokraciji."

Tri leta pozneje je minister Vasko v pravi tajnosti, brez javne debate in sodelovanja strokovne javnosti pripravil Zakon o RTVS, ki se ga najbrž ne bi branil noben totalitarni voditelj. Na srečo pa se zakona branijo zaposleni na RTV-ju, katerih predstavniki iz Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija so v torek popoldne sporočili, da pričakujejo, da "bo ministrstvo pripravilo nov predlog zakona, v katerega bodo vključene pripombe strokovne javnosti in sindikata novinarjev. Po prejemu tega novega predloga koordinacija, tako kot Društvo novinarjev Slovenije, pričakuje, da se bo o tej zakonski materiji odprla javna razprava, v kateri bo omogočeno sodelovanje vseh zainteresiranih strani, kar bo lahko prispevalo k oblikovanju sodobnega in evropskega zakona o javni radioteleviziji".

Isti dan, le nekaj ur pozneje, je v okrogli mizi javne televizije nastopil minister Simoniti, ki očitno ni prebral izjave za javnost Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS, saj je v prime timu javnega zavoda ponavljal neumnosti, zavajal javnost in zatrjeval : "Jaz sem vas vprašal, kakšne predloge imate in niste imeli nobenih predlogov. Še danes jih nimate. Ta zakon je vsekakor boljši od obstoječega zakona, absolutno je boljši, ker ureja tiste stvari, o katerih je že govoril gospod direktor. Trdim, da so vključene vse pripombe sindikata novinarjev RTV-ja."