23. 5. 2005 | Mladina 21
Slovenija še ne brani kitov
Ogroženi
© Arhiv Mladine
Največji morski sesalci le poredko zaidejo v morski odsek slovensko morje in morski biologi so bili celo srečni, ko je morje naplavilo kitovo truplo, saj bo njegovo okostje postalo razstavni eksponat. Slovenija pa za zdaj še ne brani morskih sesalcev pred načrtnim pobijanjem, ki ga izvajajo nekatere države, kot so Japonska, Norveška ali Islandija. Boj proti pobijanju kitov se je začel zaostrovati v zadnjih mesecih, ko so Japonci objavili, da bodo začeli pod pretvezo lova za znanstvene namene loviti tudi brazdaste in grbaste kite. Mednarodna komisija za kitolov IWC je namreč leta 1986 sprejela moratorij na lov vseh vrst kitov. Moratorij so sprejeli tudi Japonci, ki pa so si zdaj izmislili lov v znanstvene namene. Nobena skrivnost ni, da večina kitov, ki jih ulovijo "znanstveniki", konča na japonskih ribjih tržnicah, saj je v tistih krajih kitovo meso zelo iskana specialiteta. Doslej so Japonci v znanstvene namene lovili ščukaste kite, ki jih je šef japonske agencije za ribištvo javno razglasil za morske ščuke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 5. 2005 | Mladina 21
Ogroženi
© Arhiv Mladine
Največji morski sesalci le poredko zaidejo v morski odsek slovensko morje in morski biologi so bili celo srečni, ko je morje naplavilo kitovo truplo, saj bo njegovo okostje postalo razstavni eksponat. Slovenija pa za zdaj še ne brani morskih sesalcev pred načrtnim pobijanjem, ki ga izvajajo nekatere države, kot so Japonska, Norveška ali Islandija. Boj proti pobijanju kitov se je začel zaostrovati v zadnjih mesecih, ko so Japonci objavili, da bodo začeli pod pretvezo lova za znanstvene namene loviti tudi brazdaste in grbaste kite. Mednarodna komisija za kitolov IWC je namreč leta 1986 sprejela moratorij na lov vseh vrst kitov. Moratorij so sprejeli tudi Japonci, ki pa so si zdaj izmislili lov v znanstvene namene. Nobena skrivnost ni, da večina kitov, ki jih ulovijo "znanstveniki", konča na japonskih ribjih tržnicah, saj je v tistih krajih kitovo meso zelo iskana specialiteta. Doslej so Japonci v znanstvene namene lovili ščukaste kite, ki jih je šef japonske agencije za ribištvo javno razglasil za morske ščuke.
Japonska si pri pridobivanju podpore za svoje projekte v IWC pomaga s podkupovanjem manjših otoških državic v obliki finančne podpore. Pred leti so jim v te namene podarili 320 milijonov dolarjev. Junija naj bi o novem japonskem predlogu razpravljal IWC. Novozelandski minister Chris Carter, pod katerega resor sodi tudi varovanje narave, je javno opozoril, da se boji japonskega podkupovanja in da je pisal vladam držav, kot so Slovenija, Hrvaška in Ciper, naj vendar postanejo članice IWC, saj bi s svojimi glasovi lahko zaustavile Japonce. Članici IWC sta letos recimo postali tudi pomorski "velesili" Češka in Slovaška, kamor recimo kiti nikoli ne zaidejo. Zakaj se Slovenija še ni dejavno vključila v boj proti lovu na zelo ogrožene živalske vrste, kot so kiti? Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili, da je RS pristopila k ratifikaciji International Whalling Commission (IWC), vendar postopka ne vodi kmetijsko ministrstvo, čeprav je to ribiška tema, temveč okoljsko ministrstvo. Zakaj pa tega niso storili doslej, pa pravijo, da "MKGP ni moglo iti v ratifikacijo zaradi pomanjkanja resursov (letna članarina je okoli 32.000 USD, triletni stroški udeležb predstavnikov), prav tako pa nimamo dovolj ljudi na sektorju, ki bi lahko pokrivali še te vsebine".
