Selektivni spomin Jerovška

V ponedeljek je član SDS Jožef Jerovšek svojemu političnemu sopotniku Milanu Zveru, ki opravlja funkcijo šolskega ministra, postavil poslansko vprašanje o šolskih učbenikih in izjavah Janeza Stanovnika in Igorja Lukšiča. Jerovšek je bil namreč ogorčen, ker naj bi učbenik za deveti razred devetletke vseboval "zgodovinsko in politično netočen in nacionalno škodljiv opis narodnoobrambne organizacije TIGR", pač interpretacijo, ki sta jo uporabila tudi predsednik Zveze borcev in podpredsednik Socialnih demokratov. Jerovšek je obema zameril, ker sta javno izjavila, da je bil TIGR neke vrste "teroristična organizacija"; Stanovnik se je sicer za svojo izjavo pozneje opravičil. Minister Zver je na vprašanje strankarskega kolega odgovoril pragmatično. "Jaz se zdaj seveda ne bom spuščal v politično oportunost teh izjav ljudi, ki ste jih vi omenjali. Stvari pa niso tako enostavne. Kadar minister za šolstvo omenja pouk zgodovine ali učbenike, potem nastane vihar," je pojasnil poslancu Jerovšku in dodal, da pač ne more preprečiti "z nekim administrativnim ukrepom kakšno zgodovinsko sodbo".

Pri prijateljskem klepetu politikov iste opcije sta zanimivi dve stvari. Spravno umirjeni Zver je pred nekaj meseci govoril popolnoma drugače. Na začetku leta je namreč v intervjuju za Dnevnik pojasnil svoje videnje slovenske zgodovine in javno izrazil nezadovoljstvo z sklopom maturitetnih vprašanj in sestavo maturitetne komisije za zgodovino. Očitno si je po nekaj mesecih minister premislil.

Drugi nepričakovani zasuk je vprašanje TIGR-a, narodnoosvobodilne organizacije, ki jo je na govoru na Mali gori iz zgodovinske pozabe priklical premier Janša. Zgodovina pravi, da so se tigrovci med svojimi operacijami za slovenstvo zatekali tudi k požigom šol, vrtcev, ki so bili center raznarodovalne politike, in demonstrativnim razstreljevanim akcijam. Kljub izogibanju žrtev je pri požigu uredništva dnevnika Il Popolo di Trieste umrl urednik Negri. Tigrovci pa so izvedli tudi nekaj atentatov - recimo na fašističnega sodnika Corolina in njegovo ženo. Takšne metode danes recimo uporabljajo skupine, ki same sebe imenujejo borci za svobodo, drugi pa jim pravijo teroristi. Tudi v monografiji Mire Cencič o TIGR-u iz leta 1997, ki jo je kot urednik pri Mladinski knjigi uredil sedanji kabinetni državni sekretar Aleksander Zorn, se večkrat pojavi besedna zveza "teroristične akcije".

Četudi Jerovšek ne prebira strokovne literature, pa je zanimivo, da je molčal takrat, ko je Alojz Rebula, katoliški intelektualec, ki je blizu idejam slovenske pomladi, v intervjuju za Mladino februarja 2003 rekel isto, kar sta rekla osovražena Lukšič in Stanovnik. Med pojasnjevanjem razumevanja genocida in terorizma je Rebula izjavil, da je bil "TIGR slovenski terorizem", in dodal, bi bil sam pod dolgotrajnim fašizmom tudi on "za neko vrsto terorja; ne za uboje, mogoče za požiganje fašističnih šol kot potujčevalnic, nekega nekrvavega terorizma". Jerovšek takrat ni postavil poslanskega vprašanja.