Cestninska molža

Gradnja avtocestne cestninske postaje v Krtini pri Domžalah na eni strani razkriva slovensko zakonodajno farso, saj so bile cestninske postaje po pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih ter enostavnih objektov, sprejetem glede na Zakon o gradnji objektov, uvrščene med enostavne objekte. Za slednje ni potrebno gradbeno dovoljenje in v to kategorijo sodijo tudi pesjaki, kurniki, mejne ograje, gnojne jame ali spominska obeležja. Občina Domžale je dala na ustavno sodišče tudi pobudo za oceno ustavnosti Zakona o gradnji objektov, in sicer prav zaradi določila, da ni za enostavne objekte za javno korist potrebnih nobenih dovoljenj in da mednje sodi tudi cestninska postaja. Kot smo že pred časom pisali, je domžalski gradbeni inšpektor dvakrat zahteval odstranitev DARS-ove cestninske postaje, češ da je zadeva nelegalna. DARS se ni odzval, ministrstvo za okolje in prostor pa je potem spremenilo pravilnik in pozneje zahtevalo, da je inšpektor dal zeleno luč za gradnjo sporne cestninske postaje in da so se domžalski občinarji pritožili.

Na DARS-u na drugi strani trdijo, da je gradnja cestninske postaje Krtina legalna, saj je vsa v skladu z vso veljavno zakonodajo, in da jo gradijo na podlagi dokumentov, ki jih je sprejel državni zbor RS. Prav tako pravijo, da ni bilo nobenega dogovora o tem, da na območju Domžal ne bo avtocestnih postaj. Domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem pa pravi, da so jim ob umeščanju trase Šentjakob-Blagovica zatrjevali, da na njihovem območju ne bo cestninskih postaj, ker gre za znotrajregijski promet, ki naj ga ne bi cestninili. "Zaradi tega smo pristali, da se avtocesta naredi blizu mesta, da bi pobirala tudi nekaj znotrajregijskega prometa. Na zborih občanov in na javnih obravnavah akta je bilo večkrat rečeno, da ne bo cestninskih postaj."

Novi cestninski postaji Lukovica in Krtina sta sicer namenjeni preprečevanju obvoza cestninske postaje Kompolje, z njima pa naj bi predvidoma razbremenili zmanjšanje odliva prometa z avtoceste na vzporedne ceste za približno 3000 vozil. Naložba v nove cestninske postaje, samo Krtina naj bi stala več kot 500 milijonov sit, pa je namenjena zgolj roparskemu finančnemu prilivu. Pri DARS-u ocenjujejo, da je pričakovani skupni neto finančni učinek predlaganih dodatnih cestninskih postaj na odprtem sistemu za obdobje 2005-2007 7,2 milijarde tolarjev. Letni izplen DARS-a pa je tako ali tako precej večji, kot stane gradnja avtocest. V letu 2004 je bilo po podatkih DARS-a pobranih 27,8 milijarde tolarjev neto cestnin. DARS Sloveniji plačuje koncesijsko dajatev, ki je namenjena plačilu obrokov kreditov, najetih za gradnjo avtocest, kar je lani znašalo 16,2 milijarde tolarjev, razlika 11,6 milijarde sit pa naj bi bila lani namenjena za upravljanje in vzdrževanje avtocest.