Vanja Pirc

 |  Mladina 26

Očitki o strokovnosti in nadlegovanju

... na račun novega vodje parlamentarne ZPS

Parlament je nedavno dobil novega vodjo zakonodajno-pravne službe (ZPS). Predsednik parlamenta France Cukjati je med dvema kandidatoma, med dolgoletno vodjo te službe Tino Bitenc Pengov in Nikolajem Abrahamsbergom, izbral slednjega. Kolegij je izbiro potrdil in Abrahamsberg bo službo nastopil septembra. Pri imenovanju pa ni šlo brez zapletov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 26

Parlament je nedavno dobil novega vodjo zakonodajno-pravne službe (ZPS). Predsednik parlamenta France Cukjati je med dvema kandidatoma, med dolgoletno vodjo te službe Tino Bitenc Pengov in Nikolajem Abrahamsbergom, izbral slednjega. Kolegij je izbiro potrdil in Abrahamsberg bo službo nastopil septembra. Pri imenovanju pa ni šlo brez zapletov.

Najbolj glasno je protestirala poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec, ki se je čudila, zakaj je menjava Bitenčeve sploh potrebna, saj so bili z njeno strokovnostjo zadovoljni. Delo v ZPS je namreč po strokovni plati težko, zaradi sodelovanja s politiki pa tudi zelo zoprno, kar se je nazadnje pokazalo, ko je ZPS skritizirala novi zakon o RTV Slovenija, soavtor zakona Branko Grims pa jo je obtožil, da služi opoziciji. Kmalu zatem je Cukjati ZPS osvežil z Abrahamsbergom. O njem pa so zaokrožile informacije, da naj bi bil blizu NSi, pa tudi, da se dobro razume s Petrom Jambrekom in Miho Brejcem. Abrahamsberg odgovarja, da ni član nobene politične stranke in da ni nikoli nastopil na kakšni listi.

Abrahamsbergu očitajo tudi, da naj bi bil že sam javni razpis pisan na njegovo kožo, ker so tokrat prvič pogoj o opravljenem pravosodnem izpitu razširili na opravljen magisterij. Abrahamsberg namreč nima pravosodnega izpita, ima pa magisterij. Sam očitke zavrača, češ da so takšni pogoji določeni v že sami v sistemizaciji delovnega mesta. Drugi pa se sprašujejo, ali bo Abrahamsberg, ki je visokošolski učitelj gospodarskega prava na ljubljanski Fakulteti za upravo in koprski Fakulteti za management, kos novih delovnim nalogam. Sam trdi, da ima izkušnje tudi na tem področju, ker je bil član statutarnopravne komisije skupščine mesta Ljubljane in občine Bežigrad.

Očitki pa letijo tudi na njegovo delo na fakultetah. Ena izmed Abrahamsbergovih nekdanjih študentk nam je povedala, da se je na govorilnih urah počutila nadlegovano, saj jo je profesor prijel za nogo, ko je prišla ponovno na govorilne ure, pa ji je profesor govoril, da so mu všeč kraji, iz katerih prihaja, in da bi se lahko videla tam. Študentka na to ni pristala, izpit pa je opravila četrtič ob prisotnosti komisije. Kako na očitke odgovarja Abrahamsberg? Pravi, da je zanj "znanje edini kriterij ocenjevanja" ter da je zato zaslovel kot zoprn učitelj, po njegovem mnenju pa lahko po drugi strani marsikateri študent potrdi, da je korekten ter da je jim je pomagal tudi tako, da je "poskušal strah ali tremo študenta odpraviti s pogovorom o različnih stvareh in mnogim je to pomagalo, da so se sprostili in izpit uspešno opravili. Obžalujem, da je kdo to mojo prijaznost in pripravljenost na pogovor napačno razumel za nadlegovanje in za svoj neuspeh na izpitu krivdo pripisal meni".