15. 7. 2005 | Mladina 28
Nadzor Sodelavcev Radia Študent
Direktor je namestil nadzorne kamere
Nadzor na RŠ
© Matej Leskovšek
Med poslušanjem Radia Študent ni mogoče ugotoviti, da je na "eni najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program," kaj narobe. Vendar bližnji pogled na odnose med tistimi, ki vodijo Radio Študent, in tistimi, ki ustvarjajo njegove vsebine, kaže, da je prepad med njimi še vedno nepremostljiv. Ob koncu lanskega leta smo poročali, da so sodelavci Radia Študent na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa pri subjektu vpisa Radiu Študent ter kazensko ovadbo zoper poslovodni organ oziroma direktorja Radia Študent, p. o., dr. Dejana Jelovca. Pristojni organi so v vmesnem času opravili kriminalistično preiskavo, med katero so opravili tudi nekaj pogovorov s sodelavci Radia Študent, ti pa sedaj pričakujejo začetek kazenskega postopka, saj še vedno obstajata dva zavoda (Zavod Radio Študent in Zavod Radiotelevizija Študent). Ustanovne akte obeh zavodov je sopodpisal Dejan Jelovac, ki je direktor obeh zavodov, oba pa sta še vedno brez svetov zavoda (Zavod RTVŠ od leta 2002, Zavod RŠ od leta 2004), kar ne zagotavlja niti najmanjše pravice do soupravljanja v zavodih, ki zaradi tega ne ustrezata določilom iz zakona o zavodih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 7. 2005 | Mladina 28
Nadzor na RŠ
© Matej Leskovšek
Med poslušanjem Radia Študent ni mogoče ugotoviti, da je na "eni najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program," kaj narobe. Vendar bližnji pogled na odnose med tistimi, ki vodijo Radio Študent, in tistimi, ki ustvarjajo njegove vsebine, kaže, da je prepad med njimi še vedno nepremostljiv. Ob koncu lanskega leta smo poročali, da so sodelavci Radia Študent na Okrožno sodišče v Ljubljani vložili tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa pri subjektu vpisa Radiu Študent ter kazensko ovadbo zoper poslovodni organ oziroma direktorja Radia Študent, p. o., dr. Dejana Jelovca. Pristojni organi so v vmesnem času opravili kriminalistično preiskavo, med katero so opravili tudi nekaj pogovorov s sodelavci Radia Študent, ti pa sedaj pričakujejo začetek kazenskega postopka, saj še vedno obstajata dva zavoda (Zavod Radio Študent in Zavod Radiotelevizija Študent). Ustanovne akte obeh zavodov je sopodpisal Dejan Jelovac, ki je direktor obeh zavodov, oba pa sta še vedno brez svetov zavoda (Zavod RTVŠ od leta 2002, Zavod RŠ od leta 2004), kar ne zagotavlja niti najmanjše pravice do soupravljanja v zavodih, ki zaradi tega ne ustrezata določilom iz zakona o zavodih.
Poleg sodnih bojev pa med sodelavci in direktorjem poteka še neposreden boj. Konec februarja smo poročali o konstitutivnem zboru uredništva, ki ga je direktor Jelovac želel preprečiti tako, da je dal zamenjati ključavnice v prostorih radijskega deska, kamor pa so sodelavci kasneje vseeno vstopili. Jelovac je policiji prijavil vdor v radijske prostore, vendar so policisti ugotovili, da "ni bilo storjeno kaznivo dejanje". Toda vojna med sprtima stranema se očitno nadaljuje, saj so sodelavce Radia Študent pred kratkim v delovnih prostorih presenetile nadzorne kamere. Direktorja Jelovca smo povprašali o razlogih za uvedbo takšnih varnostnih mehanizmov, vendar z nami ni želel govoriti, povedal nam je le, da je pravica vsake institucije, da poskrbi za svojo varnost. Drugačnega mnenja so sodelavci Radia Študent; špiker in nekdanji vodja službe za napovedovanje Arnold Marko je povedal, da "kamere zgolj dokazujejo, da se veča strah, paranoja in temeljno nezaupanje samoimenovanega direktorja v programske sodelavce RŠ. Pod krinko nekakšne racionalizacije se tako uvaja konstantni 24-urni nadzor, ki bo po mojem osebnem mnenju v prihodnosti zelo verjetno zlorabljen za osebna obračunavanja direktorja s tistimi, ki aktivno sodelujejo pri zaščiti RŠ kot odprtega, avtonomnega in kreativnega javnega medija. V vsakem primeru gre za napad na osebno integriteto in svobodo ustvarjalnosti sodelavcev RŠ, ki samo še enkrat potrjuje naravo sedanjega "vodstva" RŠ."