15. 7. 2005 | Mladina 28
Dohodnina za kozarec pijače?
Ali kako davčni urad razume dodatne igralniške storitve
Igralni avtomati
© Denis Sarkić
Slovenska igralniška veriga Hit mora po odločbi, ki jo je izdal davčni urad, za leti 2001 in 2002 dodatno plačati 1,18 milijarde tolarjev davkov. Znesek izhaja iz razlik v razumevanju nujnih stroškov poslovanja družbe, ker slovenska davčna zakonodaja ne pozna sodobnega igralniško-zabaviščnega izdelka. Zato dacarji to storitev razumejo kot "prodajo žetonov", hotelske, gostinske in druge storitve, ki so neločljivo povezane z njo in brez katerih turistični izdelek ne obstaja, pa obravnavajo kot povsem ločene storitve, čeprav je uspešna "prodaja žetonov" odvisna od dodatnih storitev. V Hitu menijo, da so dodatne storitve, kot so popusti in ugodnosti v obliki pijače, hrane in drugega, sestavni del igralniškega izdelka, zato jih obravnavajo kot nujno potrebne poslovne stroške in instrumente pospeševanja prodaje. Davčni urad pa tega ne razume tako, ampak dodatne storitve razume kot poslovna darila, ki niso povezana s poslovanjem družbe, zato zanje zahteva plačilo dohodnine na podlagi zakona o dohodnini. Davčni urad torej Hitove goste obravnava kot poslovne partnerje, kar pomeni, da ima Hit 1,6 milijona poslovnih partnerjev, od družbe pa zahteva, da storitve prijavi kot poslovno darilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 7. 2005 | Mladina 28
Igralni avtomati
© Denis Sarkić
Slovenska igralniška veriga Hit mora po odločbi, ki jo je izdal davčni urad, za leti 2001 in 2002 dodatno plačati 1,18 milijarde tolarjev davkov. Znesek izhaja iz razlik v razumevanju nujnih stroškov poslovanja družbe, ker slovenska davčna zakonodaja ne pozna sodobnega igralniško-zabaviščnega izdelka. Zato dacarji to storitev razumejo kot "prodajo žetonov", hotelske, gostinske in druge storitve, ki so neločljivo povezane z njo in brez katerih turistični izdelek ne obstaja, pa obravnavajo kot povsem ločene storitve, čeprav je uspešna "prodaja žetonov" odvisna od dodatnih storitev. V Hitu menijo, da so dodatne storitve, kot so popusti in ugodnosti v obliki pijače, hrane in drugega, sestavni del igralniškega izdelka, zato jih obravnavajo kot nujno potrebne poslovne stroške in instrumente pospeševanja prodaje. Davčni urad pa tega ne razume tako, ampak dodatne storitve razume kot poslovna darila, ki niso povezana s poslovanjem družbe, zato zanje zahteva plačilo dohodnine na podlagi zakona o dohodnini. Davčni urad torej Hitove goste obravnava kot poslovne partnerje, kar pomeni, da ima Hit 1,6 milijona poslovnih partnerjev, od družbe pa zahteva, da storitve prijavi kot poslovno darilo.
To pomeni, da bi morali v igralnicah od vsakega takšnega gosta pridobiti davčno številko in mu obračunati akontacijo dohodnine za ta poslovna darila, kar pomeni uvajanje nepotrebnih administrativnih ovir v igralniško dejavnost. Še posebej zato, ker je večina gostov iz tujine. Takšno razumevanje dodatnih storitev in obravnavanje gostov zmanjšuje kakovost in konkurenčnost turistične storitve, to pa pomeni zmanjševanje obiska in zmanjševanje prihodkov družbe ter državnega in občinskih proračunov. Hit ustvari več kot 15 odstotkov deviznega turističnega priliva naše države in je hkrati največji slovenski davkoplačevalec, saj je lani plačal kar 25 milijard tolarjev davkov in drugih dajatev. V Hitu so se odločili, da bodo znesek poravnali in odločbo hkrati izpodbijali na sodišču. Opravili so tudi simulacije poslovanja za leto 2004 v razmerah, kot jih zahteva davčni urad. Simulacije so pokazale, da bo v prihodnjih petih letih padec realizacije od 5- do 20-odstoten. To pomeni, da se bo v državni proračun zaradi zahtevanega obravnavanja gostov in pričakovano slabšega poslovanja Hita že prvo leto nateklo vsaj za milijardo tolarjev igralniških davkov manj, če se bo obisk zmanjšal samo za 5 odstotkov. Če bi bil upad obiska še večji, podobno se je zaradi prepovedi kajenja v igralnicah zgodilo v Italiji, kjer je obisk upadel za 20 odstotkov, bodo država in občine že prvo leto izgubile 3,5 milijarde tolarjev, v petih letih pa približno 17 milijard tolarjev.