Neuvrščeni militarist

Naš predsednik Janez Drnovšek, ki nas nekajkrat na leto nagradi s pragmatičnimi javnimi nastopi, je v zadnjih letih nekajkrat eksplicitno predstavil svojo aktualno mednarodno politično paradigmo. Janez je tako v tretjem tisočletju velik navijač zveze Nato in je svoje državljane ob propagiranju zveze spraševal, "kje želijo biti - ali v tistem delu, ki bo šel naprej v dobrem in slabem, ali pa se osamiti in igrati obrobno vlogo", ter jih prepričeval, da "zdaj, ko nismo tako ogroženi, se nam NATO ne zdi tako pomemben, vendar pa bodo države članice NATO v prihodnosti jedro najbolj razvitega sveta ...;"

Podobno navijaški je bil predsednik tudi aprila 2003, ko je ob t. i. koncu vojne v Iraku čestital morilskemu kolegu Bushu: "Vojna v Iraku je končana. Marsikdo v svetu je dvomil o njeni upravičenosti. Mnogi pa smo bili prepričani, da je bilo treba razorožiti režim Sadama Huseina, čeprav smo upali, da se je mogoče izogniti vojni. Vi ste bili prepričani, da je to nujno storiti v interesu nacionalne varnosti in v interesu človeštva."

Toda Drnovšek nekoč ni bil tak militarist in zagovornik oboroženih načinov razreševanja mednarodnih konfliktov kot danes. Sodeč po besedah iz otvoritvenega govora na začetku vrhunskega sestanka neuvrščenih, ki ga je imel 4. septembra leta 1989 v Beogradu, je bil naš predsednik včasih velik navijač neuvrščenih, saj je dejal: "Spremembe v sodobnih mednarodnih odnosih so potrdile cilje in opredelitve gibanja (neuvrščenih, op. a.) kot skladne s stremljenji človeštva k varnejšemu in pravičnejšemu svetu. To so trajne vrednote gibanja. V svojem nastopu na zadnjem vrhu, ki se ga je udeležil v Havani, je predsednik Tito gibanje imenoval 'vest človeštva'. Da bi tak naziv upravičili, nas v teh dneh čaka skupno delo za oceno lastnih moči in možnosti, da bi spodbudili notranje sile naših držav in bili sposobni ujeti korak z burnimi in dramatičnimi spremembami, ki označujejo današnji svet."