Prezrti estonski zgledi

Slovenski oblasti in kreatorjem bodoče globalno gospodarske uspešne Slovenije kot vzor služi najmanjša izmed trojke baltiških držav Estonija. Ima super gospodarsko rast in veliko tujih vlaganj. Pa še enotno davčno stopnjo, takšno, kot jo bo kmalu dobila tudi Slovenija, je uvedla že davnega 1994. Estonijo je v okviru baltiške turneje obiskal tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. V Sobotni prilogi smo lahko prebrali, da je tamkaj navzoče slovenske novinarje napeljeval, da naj estonskega predsednika čim več sprašujejo o davkih.

Estonija pa ne žanje globalne slave zaradi enotne davčne stopnje, temveč ker je nedavno kot prva država na svetu izpeljala lokalne volitve tudi prek interneta. Znano je, da slovenski predsednik vlade ne mara elektronskih volitev, zato so vladni ljubitelji Estonije to zamolčali. Tako imenovane e-volitve je hotela izvesti tudi že bivša slovenska vlada, toda tedanja opozicija, še posebej Janez Janša, jim je močno nasprotoval (tedaj je govoril o spornih volitvah prek elektronske pošte, kar pa ni bilo v načrtu e-volitev).

Z novo vlado je projekt e-volitev padel v okvir novega ministrstva za javno upravo. Njegova prihodnost je nejasna, čeprav so naslednje leto lokalne volitve, ki so nalašč za testni poligon, tako kot v Estoniji. E-volitve so tam označili za uspešne, brez kakršnihkoli hekerskih napadov ali drugih zlorab. Res pa je, da je na estonskih volitvah volilo le 9200 od približno milijona vseh volilcev, kar pomeni približno odstotek. Druga posebnost Estonije je, da tam lahko volijo vsi, ki so dopolnili 15 let starosti.

"Trenutno ne preučujemo e-volitev, saj je za to potrebna politična odločitev. Direktorat za e-upravo in upravne procese bi k tovrstni raziskavi pristopil takoj, ko bi dobil ustrezno nalogo s strani vlade RS oz. ministrstva za javno upravo," nam je odgovoril Dušan Kričej, namestnik generalnega direktorja direktorata za e-upravo in upravne procese z ministrstva za javno upravo. "Estonski primer kaže na to, da je treba začeti z lokalnimi volitvami. Uporabili so digitalne certifikate, ki jih imajo shranjene na čipu na varnih karticah, kar je tudi najbolj zaščiten način shranjevanja digitalnih potrdil." Sicer pa je bistvena razlika med Slovenijo in Estonijo: v Estoniji je izdanih več kot 800.000 potrdil, to je za 60 % prebivalstva, Slovenija pa je izdala le 150.000 digitalnih potrdil za fizične osebe, kar je manj kot 10 % populacije. Slovenska vlada pa se vsaj na videz ne trudi zelo s propagiranjem njihove uporabe.