Le beneški Slovenci in fašisti ...

Do leta 2014 namerava Eles v gradnjo ter obnovo daljnovodov in transformatorskih postaj vložiti 115 milijard tolarjev: samo v prihodnjem letu bo vlaganj dvakrat toliko kot v letu 2004.

Na Elesu sicer ugotavljajo, da bodo za investicije v elektroenergetsko omrežje do leta 2014 namenili približno 115 milijard tolarjev, kar 25 več, kot je bilo pred dvema letoma načrtovano za enako dolgo obdobje. Eles se bo moral po novem načrtu tudi zadolžiti: največ leta 2009, ko bo moral najeti za približno 11,3 milijarde posojil. Med večjimi investicijskimi projekti gre poudariti zgraditev dveh mednarodnih 400 kV povezav: Cirkovce-Pince (Madžarska) - 76 km in Okroglo-Udine (Italija) - 80 km, ki sta sestavni del načrtovanih evropskih daljnovodnih povezav.

Daljnovodi so predvsem prostorski problem, za zmanjšanje neželenih vplivov na okolje je treba pri njihovem načrtovanju upoštevati okoljevarstvene zahteve že pri iskanju koridorjev in tras zanje. Znanost še nima nedvoumnih odgovorov na to, ali električna in magnetna polja ter neionizirana sevanja, ki jih ustvarjajo daljnovodi, neugodno vplivajo na ljudi, živali in rastline. Pri prenosu elektrike prihaja do energetskih izgub v obliki toplotne energije, kar pomeni, da energija v spremenjeni obliki prehaja v okolje. Zaradi negotovosti v zvezi z njihovimi učinki na okolje naj bi se pri načrtovanju daljnovodov ravnali po "načelu previdnostnega izogibanja". V bližini daljnovodov lahko prihaja do motenj radijskega in TV-signala, do hrupa zaradi koronskega razelektrenja, tipičen hrup 400 kV daljnovoda na robu njegove trase je med 40 in 45 dBA. Eles je nameraval 400 kV daljnovod Okroglo-Udine speljati kar skozi Triglavski narodni park, sedaj pa po idrijski dolini prek Kambreškega na Goriškem skozi Nadiško dolino, slovensko Benečijo do Udin.

Okoljevarstvene organizacije in skupine v Sloveniji gradnji ne nasprotujejo, tej gradnji pa so se uprli beneški Slovenci, ki s protesti proti rimski vladi in javnimi zborovanji ter zbiranjem podpisov odločno protestirajo proti umestitvi največjega "elektrovoda" - daljnovoda na svetu, ki bi "uničil" njihovo pokrajino. Beneški kulturno-verski list Dom v vsaki številki prinaša informacije o daljnovodu, prav tako vsak dan na problem opozarja Okoliško kulturnooznanjevalna klapa iz Špetra. Beneški Slovenci se čudijo, zakaj Slovenija molči, zakaj o tem ne pišejo še drugi slovenski časopisi v zamejstvu in Sloveniji, molčijo okoljevarstvene organizacije in društva na tej in oni strani italijansko-slovenske meje in politična levica, čeprav jim je v preteklosti že s svojim javnim nasprotovanjem uspelo preprečiti postavitev radarja na Matajurju. Zanimivo je, da poleg skupine iz slovenskega Špetra podpise zoper daljnovod zbira samo še profašistično društvo Il castagno.