Rupel bi nafto namesto demokracije

Gruzinci so 23. novembra praznovali drugo obletnico 'revolucije vrtnic', ko je ljudstvo z oblasti nagnalo tedanjega predsednika Eduarda Ševarnadzeja. Počilo je po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Ševarnadze, opozicija pa jih je označila za prevaro. Član mednarodne misije OVSE Bruce George je prikimal: "Te volitve niso dosegle mednarodnih standardov." Zahod je gruzinsko opozicijo preskrbel z znatno finančno ter moralno podporo in Ševarnadzejev režim je padel. Skoraj sočasno se je v sosednjem Azerbajdžanu odvijala podobna drama. Na spornih volitvah je predsedniški mandat od svojega očeta podedoval Ilham Alijev. Opozicija je volitve razglasila za prevaro in organizirala proteste, ki jih je režim zadušil v krvi in solzivcu. Toda zahod se ni odzval. Postavlja se vprašanje, zakaj.

Leta 2001 so ZDA in EU lobirale za sporazum med Azerbajdžanom, Gruzijo in Turčijo o gradnji naftovoda iz Kaspijskega jezera na zahod. Leta 2003 je Ševarnadze začel resno ogrožati ta načrt s sklepanjem naftnih poslov z Moskvo. Številni geopolitični analitiki se strinjajo, da so zahodne države uporabile sporne volitve v Gruziji, da so se znebile Ševarnadzeja in omogočile prozahodni opoziciji prihod na oblast. Takšna sprememba režima v Azerbajdžanu ni bila potrebna, saj Alijev ni ogrožal naftnih načrtov. To je potrdil tudi ameriški veleposlanik v Bakuju Reno Harnish, ki je kmalu po izvolitvi Alijeva pohvalil dobre odnose med ZDA in Azerbajdžanom na področju naftnega sodelovanja.

Dve leti pozneje se zgodba ponavlja. Parlamentarne volitve 6. novembra, na katerih je z astronomsko večino zmagala stranka Alijeva Novi Azerbajdžan, je opozicija razglasila za prevaro. Mednarodni opazovalci so ocenili: "Volitve niso dosegle mednarodnih standardov." Toda zahod spet noče ukrepati. Predsedujoči OVSE Dimitrij Rupel je 9. novembra za Wall Street Journal napisal: "Nedeljske parlamentarne volitve niso bile popolne ... Sedaj je glavna naloga preprečiti, da bi država zdrsnila v nasilje, in Azerbajdžanu zagotoviti tranzicijo do trajne demokracije, stabilnosti in ekonomske blaginje."

V Bakuju se protestov opozicije udeležuje na deset tisoče ljudi, ki zahtevajo ponovitev volitev in odstop Alijeva. Številni se sprašujejo, kje je podpora zahoda, in nekateri svoje nezadovoljstvo izražajo s transparenti: "Bush, zakaj molčiš?" V Bushevem imenu protestnikom skozi WSJ odgovarja Rupel: "Azerbajdžan leži sredi Kaspijskega bazena, v katerem so po mnenju nekaterih najbogatejša najdišča plina ter nafte za Srednjim vzhodom in Rusijo. Nestabilnost v Azerbajdžanu bi lahko otežila odprtje naftovoda Baku-Tbilisi-Cejhan (BTC) in svetovno gospodarstvo prikrajšala za milijon sodov nafte na dan."