Brez Coca-cole v Rimu

Med vietnamsko vojno so se mnogi italijanski komunisti držali načela "flaška coca-cole je naboj proti Vietnamu" in niso pili pijače, ki je tedaj, ko McDonald'sa na stari celini nismo še poznali, edina simbolizirala ameriški gospodarski (in kulturniški) imperializem. Massimo Smeriglio iz stranke Komunistične prenove, župan ene izmed četrti mestne občine Rim, proti Vietnamu gotovo ni ustrelil naboja. Oktobra je na svojo pisalno mizo dobil prošnjo družbe Coca-cola Italia, da bi zasedla javno površino občine s stojnicami, na katerih bi v sklopu prihoda olimpijske bakle razdeljevala reklamno gradivo. Smeriglio, ki je tako načelen, da avtomati v uradih njegove občine nimajo na zalogi Coca-cole, prošnji seveda ni ugodil in dejal, da je od Coca-cole sponzorirana olimpijska bakla na območju njegove pristojnosti nezaželena. Ne samo to, pozval je še druge župane krajev, kjer bo potovala bakla, naj se pridružijo bojkotu.

Zgodba se je sicer začela že v Kolumbiji, kjer sindikat Sinaltrainal, zastopnik delavcev v tamkajšnjih obratih Coca-cole, od leta 1989 beleži 8 umorov ter desetine primerov ugrabitev in mučenja svojih predstavnikov. Leta 2002 je zato Sinaltrainal pozval k bojkotu Coca-cole in Smeriglio ta poziv očitno dobro pozna. Po številnih težavah, s katerimi se že tako ali tako soočajo organizatorji zimskih olimpijskih iger v Torinu, je bil razplet nujno bliskovit, prav tako kompromis med osebno bitko Smeriglia ter "višjimi" interesi. Posrednik v pogajanjih, župan mestne občine Rim Valter Veltroni (Levi demokrati), je pri Smerigliu dosegel premirje, od predstavnika Coca-cole Italia pa obljubo, da bo matična družba opravila inšpekcijo v obratih franšizne tovarne v Kolumbiji. Lepotna napaka je le ta, da bo inšpekcijo opravilo sodišče iz Miamija.