25. 12. 2005 | Mladina 51
Ekolog ni zaščitil drevesa
V vladi tudi ekologi postanejo drvarji
Obsojeno drevo
© Denis Sarkić
Pred ljubljansko Opero raste približno 120 let stara rdečelistna bukev, ki je zaradi svoje starosti in zaradi svoje velikosti zavarovana kot naravna vrednota lokalnega pomena. Kljub zavarovanosti pa drevo prav kmalu čaka bridek konec. Zaradi obnove in širitve Opere, ki naj bi se začela spomladi 2006, ga bodo namreč posekali. Posek je odobrila vlada, ki je izdala odlok, s katerim je obnovo Opere, ki je kulturna ustanova nacionalnega pomena, postavila nad javno korist ohranjanja narave. Vlada bo sicer posek drevesa kompenzirala z nadomestnim ukrepom. Sprva so nameravali urediti mokrišča ob Koseškem bajerju, a ker se je izkazalo, da lastništvo zemljišč tam sploh ni urejeno, so se na kulturnem ministrstvu in ljubljanskem zavodu za varstvo narave odločili, da namesto tega uredijo Tivolski bajer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 12. 2005 | Mladina 51
Obsojeno drevo
© Denis Sarkić
Pred ljubljansko Opero raste približno 120 let stara rdečelistna bukev, ki je zaradi svoje starosti in zaradi svoje velikosti zavarovana kot naravna vrednota lokalnega pomena. Kljub zavarovanosti pa drevo prav kmalu čaka bridek konec. Zaradi obnove in širitve Opere, ki naj bi se začela spomladi 2006, ga bodo namreč posekali. Posek je odobrila vlada, ki je izdala odlok, s katerim je obnovo Opere, ki je kulturna ustanova nacionalnega pomena, postavila nad javno korist ohranjanja narave. Vlada bo sicer posek drevesa kompenzirala z nadomestnim ukrepom. Sprva so nameravali urediti mokrišča ob Koseškem bajerju, a ker se je izkazalo, da lastništvo zemljišč tam sploh ni urejeno, so se na kulturnem ministrstvu in ljubljanskem zavodu za varstvo narave odločili, da namesto tega uredijo Tivolski bajer.
Mnogi Ljubljančani naravovarstvenega duha sečnji zaščitenega drevesa še vedno odločno nasprotujejo. Strinjajo se, da se je z bukvijo tudi doslej ravnalo nespoštljivo. A posek drevesa naj bi bil dogovorjen brez ustrezne strokovne diskusije. Nekateri so zato predlagali presaditev. A te naj drevo ne bi preživelo. Drugi so predlagali, da bi opero obnovili tako, da bi bukev rasla znotraj stavbe. A o tem kompromisu ni bilo govora. Mnogi zato menijo, da je bila izvirna napaka storjena že pred leti, pri izbiri projektanta, ki ni ponudil alternativne rešitve, ki bi omogočila, da bukev ostane. Na drevo bodo tako spominjale le sadike, ki bodo v naslednjih letih zrasle iz bukvinih semen v okviru akcije Opere, Arboretuma Volčji potok in ljubljanskega botaničnega vrta Posvojimo operno bukev.
Na kulturnem ministrstvu, kjer pripravljajo teren za obnovo Opere, je kot svetovalec ministra za kulturo Vaska Simonitija zaposlen arhitekt Janko Rožič, ki se je v preteklosti večkrat osebno izpostavljal pri okoljevarstvenih temah. Odločno je denimo nasprotoval, da bi zaradi dograditve Hidroelektrarne Moste potopili ohranjeni kanjon Save Dolinke pri Bledu. Nasprotoval je tudi sečnji dreves pri gradu Snežnik. Zato smo želeli Rožiča povprašati, ali je oziroma ali bo storil kaj, da tudi zaščitenega drevesa pred Opero kljub vsemu ne bi posekali. V današnjih časih je manj zgovoren. Njegovega odgovora nam ni uspelo dobiti, dobili smo le stališče, ki je bilo usklajeno znotraj kulturnega ministrstva: "Ena od prednostnih nalog MK je tudi obnova ljubljanske Opere. V zvezi s tem potekajo intenzivna dogovarjanja o najboljši možni, za vse strani sprejemljivi rešitvi. V tem trenutku vam lahko zatrdimo, da bo MK storilo vse, kar je v naši moči, da se bo obnova Opere čim prej začela." Drevesa se niso pristojni na ministrstvu dotaknili niti z besedico. Očitno je njegov posek kljub temu, da je ministrov svetovalec včasih slovel kot zagrizen ekolog, neizbežen.