70.000 evrov letno za gotovino

Nekateri hrvaški politični krogi so si ob nedavni aretaciji 50-letnega upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovine dodobra oddahnili, saj jim je nad glavo več let visel Damoklejev meč. Ameriška vlada je za njim razpisala tudi nagrado v višini 5 milijonov dolarjev.

Iz virov blizu hrvaškim obveščevalnim službam smo tako prišli do informacij, da je podatke o skrivališču pobeglega generala na Kanarskih otokih preiskovalcem haaškega sodišča za vojne zločine - Gotovina je bil na begu že od leta 2001, ko so zoper njega vložili tajno obtožnico - posredovala hrvaška tajna služba. S prisluškovanjem mobilnih telefonov sorodnikom, odvetnikom ter prijateljem Gotovine, ki so mu finančno omogočali skrivanje v tujini, so obveščevalci VOE - hrvaške vojaške obveščevalne agencije, identificirali lokacijo generala v Španiji že tri mesece pred njegovo aretacijo. Po nepreverjenih podatkih naj bi letno za stroške skrivanja pobeglega generala zbrali okoli 70.000 evrov. Sredstva so zbirali prek prijateljev, znancev in hrvaških podjetij, saj je bilo osebno premoženje generala Gotovine že nekaj let blokirano. Ob aretaciji v hotelu na Kanarskih otokih je bil z generalom tudi Dubravko Grgić, direktor največje hrvaške zavarovalne družbe Euroherc, ki naj bi bilo eno od podjetij oziroma družb, ki so finančno pomagale Gotovini.

Odvetniki obtoženega generala, ki so dokaze o njegovi nedolžnosti zbirali štiri leta in pol, ocenjujejo, da bo proces v Haagu trajal več kot dve leti, odvetniki pa se bodo trudili dokazati, da hrvaški general ni odgovoren za zločine, ki so se zgodili po operaciji Nevihta. Po obtožnici naj bi bil Gotovina odgovoren za vojne zločine nad srbskim prebivalstvom, ki so se izvajali od avgusta do sredine novembra 1995. Njegovi pristaši pa mislijo, da mu morda uspe dokazati, da je že 8. avgusta 1995 kot poveljnik operacije Nevihta izdal povelje za umik elitnih vojaških enot. Po odobritvi tedanjega predsednika Franja Tuđmana je bil obtoženi general od 9. do 16. avgusta 1995 na poročnem potovanju, nato pa naj bi odšel v BiH, kjer se je boril proti enotam Radovana Karađića in Ratka Mladića. Če bi to držalo, naj bi bil to nekakšen dokaz, da zločinov, za katere ga obtožuje Carla del Ponte, ni storil.