Od nezadovoljstva do kompromisa

Pred sestankom Britanca Blaira in Slovenca Janše smo v časopisu Delo lahko prebrali negodovanje našega mandatarja nad britanskim kompromisnim predlogom za prihodnjo finančno presprektivo EU: "To ni to, kar je britansko predsedstvo obljubljalo junija, ko je blokiralo zaključek pogajanj. Nastavitve, ki so narejene, ne gredo v smer razvojne naravnanosti in slabšajo finančni položaj Slovenije." Istega dne je o slovenskih pogajalskih izhodiščih pred obiskom v Londonu poročala tudi STA in zapisala: "Premier Janez Janša je danes dejal, da Slovenija z britanskim predlogom ni zadovoljna, za državo pa po njegovem ni sprejemljivo takšno zmanjšanje sredstev za kohezijo, ki bi ogrozilo izvajanje nekaterih programov."

Ko je samo dan pozneje premier Janša odšel v London, pa so se poročila o slovenskem odnosu do predloga finančne perspektive spremenila. STA nam je tako 7. decembra iz britanske prestolnice prenesla drugačne premierove besede: "Za nas predlog predstavlja sprejemljiv kompromis, v kolikor bo prišlo še do nekaterih sprememb v samih strateških točkah proračuna, in sicer v smeri večje razvojne naravnanosti in v smeri večjega premika pri skupni kmetijski politiki. To zadnje je sicer realno težko pričakovati." Podobno je bil Janša naklonjen do zadnjega britanskega predloga tudi nekaj dni pred sobotnim srečanjem voditeljev držav članic EU, ko je naša tiskovne agencija oznanila slovensko glasovalno strategijo: "Če ne bo bistvenih sprememb, bomo za takšno naslednjo finančno perspektivo glasovali, seveda z vidika našega položaja," je napovedal premier. "Vendar pa proračun ne odraža prioritet, ki so določene v lizbonski strategiji in razvojnih aktih EU."