Gregor Cerar

 |  Mladina 52

Terorizem je lahko dober izgovor

Direktiva o hranjenju prometnih podatkov elektronskih komunikacij v imenu boja proti terorizmu bo razširjena na pregon tudi manjših kaznivih dejanj

Lovro Šturm

Lovro Šturm
© Miha Fras

Evropski parlament je prejšnji teden z veliko večino podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov brez dodatnih amandmajev, čemur so močno oporekali borci za zaščito človekovih pravic in svoboščin. Po sprejeti direktivi bo obvezna hramba prometnih podatkov telefonskih, internetnih komunikacij in podatkov o lokacijah mobilnih telefonov. Obvezna pa naj bi bila tudi hramba podatkov o neuspelih klicih. Koliko časa se bodo podatki hranili, pa bo, kot kaže, prepuščeno vsaki državi posebej (direktiva predlaga hrambo med 6 in 24 mesecev). Prav tako bodo države same presojale, ali so operaterji upravičeni do državne pomoči zaradi stroškov, ki bodo nastali zaradi tega, ker bodo morali nabaviti novo opremo, kjer bodo hranili ogromne količine podatkov. Prav tako ne bo omejitve, za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabljati, tako da je bil sprejem direktive zaradi lažjega boja proti terorizmu, kar so tudi poudarjali ljudsko usmerjeni slovenski evroposlanci, zgolj farsa.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 52

Lovro Šturm

Lovro Šturm
© Miha Fras

Evropski parlament je prejšnji teden z veliko večino podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov brez dodatnih amandmajev, čemur so močno oporekali borci za zaščito človekovih pravic in svoboščin. Po sprejeti direktivi bo obvezna hramba prometnih podatkov telefonskih, internetnih komunikacij in podatkov o lokacijah mobilnih telefonov. Obvezna pa naj bi bila tudi hramba podatkov o neuspelih klicih. Koliko časa se bodo podatki hranili, pa bo, kot kaže, prepuščeno vsaki državi posebej (direktiva predlaga hrambo med 6 in 24 mesecev). Prav tako bodo države same presojale, ali so operaterji upravičeni do državne pomoči zaradi stroškov, ki bodo nastali zaradi tega, ker bodo morali nabaviti novo opremo, kjer bodo hranili ogromne količine podatkov. Prav tako ne bo omejitve, za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabljati, tako da je bil sprejem direktive zaradi lažjega boja proti terorizmu, kar so tudi poudarjali ljudsko usmerjeni slovenski evroposlanci, zgolj farsa.

Sprejem direktive v obliki, kot je bila sprejeta, pa je zagotovo razveselila pravosodnega ministra Lovra Šturma, saj je njegovo ministrstvo že septembra predlagalo, da "časovni rok hrambe podatkov glede na potrebe pridobivanja teh podatkov v predkazenskem in kazenskem postopku ne sme biti krajši od 12 mesecev, in sicer za vsa kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, kot določa 149. a člen Zakona o kazenskem postopku (kazniva dejanja zapora za pet ali več let). Pregon kaznivih dejanj pa bodo sedaj glede na ohlapno direktivo lahko celo razširili. Medijski koncerni so namreč močno lobirali, da bi sprejeta direktiva lahko omogočala preganjanje piratov in uporabnikov P2P-mrež, prek katerih si izmenjujejo glasbo, filme, programe ... Kar bi najbrž pomenilo, da bi lahko brskali po podatkih o posameznikovih komunikacijah, torej po njegovi zasebnosti, praktično že zaradi precej banalnih sumov.

Sicer pa je usoda direktive še vedno nejasna. Vse države je namreč ne podpirajo. Irska je denimo objavila, da namerava direktivo o hrambi telekomunikacijskih podatkov spodbijati na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, ker naj zadeva ne bila v pristojnosti evropskega parlamenta. Odločitve, povezane z varnostjo in pravosodjem, sodijo v tako imenovani tretji EU-steber, kar pomeni, da je za njihovo sprejetje nujna soglasna potrditev držav članic, parlament pa lahko zgolj izreče mnenje.