Zmrznjeni merilniki hitrosti

Hud mraz, raj za slovenske dirkače

Merijo tudi v mrazu

Merijo tudi v mrazu
© Denis Sarkić

Že v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, ki je bil objavljen v Uradnem listu leta 2002, prav tako pa tudi v lani objavljenemu pravilniku o spremembah in dopolnitvah, se je dalo razbrati, da so policijski merilniki hitrosti prometa v hudem mrazu neuporabni. Idealne delovne razmere, v katerih merilniki zanesljivo merijo hitrost voznikov v cestnem prometu, se gibljejo v razponu okoliške temperature od 0 do +50 stopinj Celzija. Ker je za nami zimsko obdobje, ko so bile temperature nižje od primernih za delovanje policijskih aparatur, se zastavlja vprašanje, ali so vse meritve, ki so jih opravili prometniki v tem času, sploh uporabne oziroma ali lahko voznike sploh oglobijo. Tisti, ki so že slišali za pravilnik, ga namreč že izkoriščajo za pisanje pritožb sodniku za prekrške.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Merijo tudi v mrazu

Merijo tudi v mrazu
© Denis Sarkić

Že v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, ki je bil objavljen v Uradnem listu leta 2002, prav tako pa tudi v lani objavljenemu pravilniku o spremembah in dopolnitvah, se je dalo razbrati, da so policijski merilniki hitrosti prometa v hudem mrazu neuporabni. Idealne delovne razmere, v katerih merilniki zanesljivo merijo hitrost voznikov v cestnem prometu, se gibljejo v razponu okoliške temperature od 0 do +50 stopinj Celzija. Ker je za nami zimsko obdobje, ko so bile temperature nižje od primernih za delovanje policijskih aparatur, se zastavlja vprašanje, ali so vse meritve, ki so jih opravili prometniki v tem času, sploh uporabne oziroma ali lahko voznike sploh oglobijo. Tisti, ki so že slišali za pravilnik, ga namreč že izkoriščajo za pisanje pritožb sodniku za prekrške.

Na generalni policijski upravi pravijo, naj se dirkači in kamikaze ne veselijo prehitro in naj ne mislijo, da se bodo tako lahko izmuznili primežu pravnega sistema. Pravilnik namreč opredeljuje zgolj minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati merilnik hitrosti. Urad za meroslovje lahko namreč za posamezni merilnik v postopku odobri tudi meritve v širšem temperaturnem območju. Tako lahko na primer prometni policisti z merilnikom ramet AD9 merijo v razponu od -10 do +60 stopinj, provida 2000 od -5 do +50 stopinj, gatso od -10 do +60, traffipatrol in riegl pa od -10 do +50 stopinj Celzija. "Na vprašanja voznika v postopku bo policist pojasnil veljavni temperaturni razpon delovanja za merilnik, s katerim je izmeril hitrost. Če bo voznik od policista zahteval na vpogled potrdilo o redni overitvi ali potrdilo o odobritvi tipa merila, mu bo policist pojasnil, da ima možnost vpogleda v to dokumentacijo pri vodstvu enote, kjer se ta dokument hrani." Kljub malce večjemu razponu temperatur za delovanje merilnikov pa ostane nepopravljivim dirkačem upanje na sibirske razmere, ko temperatura pade tudi pod minus deset stopinj Celzija in ko si lahko brez strahu pred položnico dajo duška na cesti.