Uzakonjena diskriminacija

Dobrega pol leta potem, ko je državni zbor po dolgoletni kolobociji vendarle sprejel zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, s katerim praktično ni bil zadovoljen nihče drug razen strank vladajoče koalicije, je pristojni minister končno sprejel tudi pravilnik, ki določa vse potrebne tehnične podrobnosti, da bi se takšne skupnosti lahko dejansko tudi uradno registrirale. Pravilnik se bo začel uporabljati dan po objavi v Uradnem listu, 23. julija letos. Že pri obravnavi predloga zakona v državnem zboru - ob prisotnosti sovražnega govora - so lezbični in gejevski aktivisti opozarjali, da to ni tisto, kar so pričakovali. Ko pa je bil dokončno sprejet, so že napovedali bojkot izvajanja v praksi zaradi njegove diskriminatornosti.

Sedaj, po izdaji pravilnika, ki določa način vodenja registra istospolnih partnerskih skupnosti, potrebne listine za registracijo, pogoje ipd., pa lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da se pod takšnimi pogoji ne bo registriralo ravno veliko slovenskih istospolno usmerjenih parov.

Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti (DIH) Mitja Blažič je vesel, da je pravilnik pokazal kontradiktorni položaj, v katerem se je znašel zakonodajalec s sprejetjem zakona: "Zakonodajalec je namreč hotel za vsako ceno, tudi za ceno kršenja načela ustavnosti, narediti jasno distinkcijo med zakonsko oz. zunajzakonsko zvezo in registrirano partnersko skupnostjo. Ne samo na formalnopravni, ampak tudi na simbolni ravni. Ko pa se srečuje z uveljavljanjem zakona v praksi, v zadregi ugotavlja, da ta ločitev ni možna, saj gre za urejanje iste materije." Zato zakon in pripadajoče pravilnike uvršča na področje družine. Na simbolni ravni bosta obreda ista, saj bo tudi v primeru registracije lezbijk in gejev postopek opravljal matičar, podobno kot pri zakoncih. Vseeno registriranim parom odreka pravico do izbire svečane in nesvečane poroke, izbiro prostorov za sklenitev zveze prepušča ravni moralne ozaveščenosti zaposlenih na upravnih enotah, parom pa tudi odreka status svojca in jih pušča brez socialnih, zdravstvenih, pokojninskih in podobnih pravic, ki bi sledile po partnerju. "Iz pravilnika je torej še bolj jasno razvidno, da Zakon o registrirani istospolni partnerski skupnosti uzakonja diskriminacijo in je zato po mojem prepričanju zrel za ustavno presojo," je prepričan predsednik DIH-a, ki bo tudi sam z nestrpnostjo pričakoval poletje, ko se bo dokončno pokazalo, ali bo le uspel dolgoletni boj in bo nekakšno deviacijo zakonske zveze sklenil prvi slovenski istospolni par.