Tretja razvojna iluzija

Slovenska vlada vsakih nekaj mesecev kot potujoči cirkus potuje po naših krajih, pokrajinah in regijah in obljublja skoraj nemogoče tamkajšnjemu prebivalstvu in gospodarstvu. S tem si pač poskuša nabirati politične točke, saj so takšne ali drugačne volitve v Sloveniji na sporedu vsake dve leti. Med obljubljenimi projekti pa je zagotovo najbolj mastodontski tretja razvojna os, o kateri že sanjajo Korošci pa tudi Belokranjci, saj naj bi bili prek Celja in Posavja povezani s hitro cesto. Najprej z dvopasovnico, potem pa naj bi se hitra cesta nekje ali pa v celoti prelevila celo v sodobno štiripasovnico v skupni dolžini okoli 135 kilometrov, od Holmca do Črnomlja.

Po prvih obljubah pristojnih slovenskih ministrov naj bi se gradnja začela po izgradnji slovenska avtocestnega križa, torej po letu 2008, in naj bi bila realizirana do 2013. Stala pa naj bi, po prvih ocenah, 235 milijard tolarjev ali okoli milijarde evrov. Glede na to, da je Slovenija zaradi avtocest dolgoročno že zadolžena za milijardo evrov, je vprašanje, koliko se bomo morali zaradi cest spet zadolžiti v prihodnje. In kako bodo s tem zadovoljni prebivalci tretjerazrednih slovenskih krajev, saj pravijo, da naj bi tretja razvojna os povezovala sekundarne slovenske kraje. Ali je tretja razvojna os zgolj politična iluzija ali stvarnost, bo jasno čez nekaj let. Na prvi potezi je ministrstvo za okolje in prostor, ki mora najprej določiti traso ceste, kjer naj bi sploh potekala. Do tedaj pa bomo priča svojevrstnim komičnim dogodkom, saj menda številni župani občin ob tretji razvojni osi že zdaj burno razpravljajo in predlagajo, kje bi morala teči nova slovenska cestna povezava. Čim bližje njihovim krajem, saj je to ugodno za razvoj, pa še zemljišča bodo lahko prodali po dobri ceni.