Notranja sabotaža

Neizvolitev Mihe Ulčarja na mesto prvega slovenskega študenta je prišla Janševi vladi kot naročena. Da bi preverili, ali so za rušenjem Ulčarja v mariborskem ŠOU-u krive politične spletke, smo poklicali nekaj tamkajšnjih poslancev, ki pa so takšne dvome le še okrepili. Poslanka Jelka Ivanuša z mariborske Pedagoške fakultete nam je v telefonskem pogovoru svoj glas proti Ulčarju recimo utemeljila s sklicevanjem na napake, za katere je slišala, da jih je v preteklosti storil, na vprašanje, katere so te napake, pa je študentka brez sramu zatrdila, da jih ne pozna, ker takrat še ni bila poslanka. Predstavnik Fakultete za strojništvo Tadej Tasič je proti Ulčarju znal povedati le, da je bil "preveč revolucionaren", podobno izčrpna je bila poslanka pravne fakultete Mojca Curk, ki je našla nekaj pohvalnih besed za vladne reforme, Ulčarju pa je očitala nesmiselno zahtevo po brezplačnem javnem prevozu, za katero ni vedela, da jo je ŠOS kmalu po objavi izbrisal iz svojih zahtev. Poleg neargumentiranih poslanskih glasov proti Ulčarju dogovorjeno glasovanje v mariborskem študentskem potrjuje izjava poslanca in Ulčarjevega sošolca Roka Zupana, ki nam je zatrdil, da so razlogi za Ulčarjevo neizvolitev "povsem politični, saj mi je bilo na seji takoj jasno, da so vsi zmenjeni", še bolj izčrpen pa je bil poslanec Fakultete za kmetijstvo Tadej Mihalič, ki neimenovanja ni želel komentirati, "saj smo dobili določena navodila, ki jih je bilo treba izvršiti". Ulčar, ki še vedno opravlja posle prvega študenta, nam ni ponudil nobenega političnega scenarija svojega rušenja, nepotrditev ga je začudila, saj naj bi se ŠOS vseh pogajalskih akcij lotil z notranjim konsenzom, njegovo kandidaturo je podprl tudi predsednik mariborskega ŠOU-a Robi Pritržnik, ki sedi v predsedstvu ŠOS-a, zato ne razume zatrjevanj predsednika mariborskega študentskega parlamenta Jurija Cvitaniča, ki je medijem zatrjeval, da ga zbor ni potrdil, ker je večina poslancev nasprotovala dvema protestoma v tako kratkem času, pri čemer naj bi se jim zadnji zdel celo nepotreben. Da so se na ŠOS usuli politični pritiski, pa priča še vdor v računalniški sistem študentske organizacije, ki se je zgodil minulo soboto ponoči. Neznanim hekerjem za reforme je uspelo uničiti več kot 100 strani, ki jim je bilo skupno, da so obveščale o študentskih protestih. Kot nam je povedal ŠOS-ov piarovec Tomo Juvan, bo "večino podatkov možno obnoviti iz back-upov, ki so bili narejeni na serverju. Nekateri podatki pa so izgubljeni za vedno. Restavracija logov še ni končana, zato zadeve še nismo prijavili policiji."

Medtem študentje iščejo novega šefa. Minuli teden so se neuspešno sestali na neformalnem sestanku, vlada pa medtem nemoteno ukinja milijone študentskim organizacijam in posredovanje študentskega dela počasi prenaša na zavode za zaposlovanje.