Humano zavetišče

Niso vsi azili za male živali zgolj odstranjevalci nezaželenih živali

Zavetišče

Zavetišče
© Matej Leskovšek

Področje azilov za male živali pri nas ni dovolj dobro urejeno, kar posledično pomeni, da deluje veliko "zavetišč", ki to, če bi lahko vprašali živali, v resnici niso. Večina od države, občin in tudi zasebno ustanovljenih zavetišč namreč sledi črki zakona in uporabi pravico, da po 30 dneh neuspešnega iskanja novega lastnika zapuščene živali evtanazirajo. So pa tudi izjeme.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Zavetišče

Zavetišče
© Matej Leskovšek

Področje azilov za male živali pri nas ni dovolj dobro urejeno, kar posledično pomeni, da deluje veliko "zavetišč", ki to, če bi lahko vprašali živali, v resnici niso. Večina od države, občin in tudi zasebno ustanovljenih zavetišč namreč sledi črki zakona in uporabi pravico, da po 30 dneh neuspešnega iskanja novega lastnika zapuščene živali evtanazirajo. So pa tudi izjeme.

V Horjulu deluje zavetišče Inn Hotel za male živali, ki ga vodi Polona Samec in je med poznavalci znano pod imenom "Zavetišče Horjul". Tam so na prvem mestu živali, saj lastnica zavetišča živalim namenja na dan vseh 24 ur časa. Kar pa je najpomembneje, evtanazij v tem zavetišču je malo, živalim po tridesetih dneh ni namenjen hitri konec.

Ob vsem tem bi kdo pomislil na podobnost z nekdanjo Slovenko leta Mileno Močilnik, ki je končala neslavno, ko se je izvedelo za dejansko stanje za njenimi visokimi ograjami. Ne, podobnosti ni, Polona se trudi zapuščenim živalim najti nove lastnike, zavetišče deluje z vsemi potrebnimi dovoljenji in ima pogodbe z nekaj notranjskimi občinami in dvema gorenjskima. Živali živijo v primernem okolju, podobnost je le v tem, da se ne evtanazirajo takoj, ko zakon to dovoljuje. Občine so namreč vezane plačati zgolj 30 oskrbnih dni za živali z njihovega območja. V določenih zavetiščih se potem živali brez pardona pobijejo, da z njimi ni nepotrebnih stroškov. V Horjulu pa se oskrba živali po preteku enega meseca financira s pomočjo društva Repek, Društva za zaščito živali Ljubljana in nekaterimi darežljivimi posamezniki. Iz povedanega sledi, da Poloni ni lahko, a živali živijo dlje kot mesec dni po tem, ko jih je nekdo zavrgel ali izgubil. Polona Samec: "Ker sem prepričana, da je treba delovati v interesu živali, se v tem duhu tudi odločam za/proti evtanazijam. Kadar je žival preveč psihično ali fizično poškodovana, se odločim za to. Starost ali dolga doba bivanja v zavetišču pa za odvzem življenja ni dovoljšen razlog." Pošteno.

Ker so ljubitelji živali večinoma zelo angažirani ljudje, se dober glas širi zelo hitro in naval na to zavetišče je velik. Problem je seveda v tem, da zavetišče ne more sprejemati živali kar vsepovprek, saj mora občinam, s katerimi je pogodbeno vezano, zagotavljati določeno število prostih mest za živali s teh območij. Lahko pa je kljub vsemu zgled že delujočim in morebitnim novim azilom za male živali.