Kdo je fašist?

Reševanje položaja izbrisanih stalnih prebivalcev Slovenije dobiva cinične razsežnosti. Potem ko smo v časopisih lahko prebrali, da h končni rešitvi njihovega statusa poziva demokratski poslanec Branko Grims, je te dni zbodla v oči vest, da najbolj izpostavljenega izbrisanega Aleksandra Todorovića zaradi kaznivega dejanja razžalitve toži trojica Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Mesojedec Pervinšek. Todorović naj bi namreč marca 2003 po snemanju oddaje Trenja, kot piše v zasebni tožbi iz pisarne odvetnika Žige Kluna, "vsem trem zasebnim tožilcem grozil s pestjo in jih žalil z besedami 'fašisti, svi ste vi za u Haag, niste vi za civilizovan svijet', zasebno tožnico Alenko Mesojedec pa je zmerjal z besedami 'džukelo jedna, pička ti materina, i tebe čemo odvuč u Haag', s tem pa je trdil nekaj neresničnega, kar lahko škoduje dobremu imenu zasebnih tožilcev". Od tožbe je sicer že odstopil Andrej Šter, saj mu ni bilo mogoče vročiti vabila na glavno obravnavo.

Na sojenje konec meseca pa se pripravlja Aleksander Todorović, ki vztraja, da so vsi trije tožilci neposredno krivi za izbris, ki ga Todorović označuje za fašistoidno dejanje, saj je šlo, kot pravi, "za masovno civilno usmrtitev točno določene skupine ljudi, s ciljem uveljavljanja etnično čiste samostojne Slovenije". Na sodišču bo to Todorović poskušal dokazati s Šterovim dopisovanjem nekdanjemu predsedniku državnega sveta Ivanu Kristanu. "Krivda Štera kot ministra je, da je vedel, kaj se dogaja, pa ni ukrepal. Med dopisovanjem Kristanu je priznal, 'da so bile osebe 'ex lege izbrisane iz registra slovenskih državljanov'. Zaradi tega dokumenta smo se poimenovali izbrisani, kar si je torej izmisli Šter," nam je povedal Todorović, ki Debelaku očita depešo št 0016/4-14968 z dne 27. 2. 1992, na podlagi katere so občinski upravni organi začeli brisati nekdanje brate in sestre. Mesojedčevi pa Todorović očita številne dokumente, kjer s svojim podpisom zavrača prošnje za statusno reševanje problemov izbrisanih.

Da je bil izbris diskriminatorno dejanje, so mnenja tudi v slovenski Amnesty International, od koder nam je Blaž Kovač sporočil, da "Amnesty International ugotavlja, da so izbris in vsi kasnejši še vedno neuspešni poskusi ureditve statusa izbrisanih nesorazmerno bolj prizadeli Rome ter predvsem tiste prebivalce Slovenije, ki niso slovenske narodnosti, in druge marginalizirane skupine. AI ugotavlja, da je bilo s tem kršeno načelo nediskriminacije, kot ga določajo številni mednarodnopravni dokumenti človekovih pravic, še posebej drugi odstavek 2. člena MPESKP, ki prepoveduje diskriminacijo pri zagotavljanju pravic, ki jih določa MPESKP."