22. 6. 2006 | Mladina 25
Nenaravna evolucija
Zaradi podnebnih sprememb se hitreje spreminja tudi živalski svet
Znanstveniki po vsem svetu pri številnih vrstah živali beležijo vse več motenega vedenja. Živali vse hitreje spreminjajo tako svoje navade kakor tudi dedne genske zapise, da bi v tekmi s časom lovile korak z nenadnimi podnebnimi spremembami, ki se kažejo predvsem v povišanih temperaturah. Kot je znano, se je sezona pomladi v zadnjih nekaj desetletjih podaljšala za okoli dva tedna, kar seveda najbolj občutijo živali s krajšo življenjsko dobo, med njimi manjši glodalci in ptice. Ameriška ekološka raziskovalca William Bradshow in Christina Holzapfel v svoji zadnji študiji, ki jo je nedavno objavila revija Science, ugotavljata: "V poslednjih štiridesetih letih se živali vse bolj zgodaj parijo in migrirajo, pri čemer se dolžina njihovih migracij konstantno podaljšuje proti obema poloma." Ptice črnoglavke iz srednje Evrope tako zime raje preživljajo v Veliki Britaniji kot pa na Iberskem polotoku. Če se na prvi pogled zdi, da daljše pomladi in toplejše zime ustrezajo živalim, je vendarle prav nasprotno. Življenjske razmere in z njimi povezani ekološki organizmi se spreminjajo prehitro. Temu, čemur smo priča dandanes, bi lahko rekli divja evolucija, ki je že zahtevala svoj smrtni davek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 6. 2006 | Mladina 25
Znanstveniki po vsem svetu pri številnih vrstah živali beležijo vse več motenega vedenja. Živali vse hitreje spreminjajo tako svoje navade kakor tudi dedne genske zapise, da bi v tekmi s časom lovile korak z nenadnimi podnebnimi spremembami, ki se kažejo predvsem v povišanih temperaturah. Kot je znano, se je sezona pomladi v zadnjih nekaj desetletjih podaljšala za okoli dva tedna, kar seveda najbolj občutijo živali s krajšo življenjsko dobo, med njimi manjši glodalci in ptice. Ameriška ekološka raziskovalca William Bradshow in Christina Holzapfel v svoji zadnji študiji, ki jo je nedavno objavila revija Science, ugotavljata: "V poslednjih štiridesetih letih se živali vse bolj zgodaj parijo in migrirajo, pri čemer se dolžina njihovih migracij konstantno podaljšuje proti obema poloma." Ptice črnoglavke iz srednje Evrope tako zime raje preživljajo v Veliki Britaniji kot pa na Iberskem polotoku. Če se na prvi pogled zdi, da daljše pomladi in toplejše zime ustrezajo živalim, je vendarle prav nasprotno. Življenjske razmere in z njimi povezani ekološki organizmi se spreminjajo prehitro. Temu, čemur smo priča dandanes, bi lahko rekli divja evolucija, ki je že zahtevala svoj smrtni davek.
Raziskave kažejo, da bo v naslednjih petdesetih letih zaradi globalnega segrevanja izumrlo več kot milijon vrst živali in rastlin. Naš planet je doživel pet masovnih izumrtij v zadnjih 600 milijonih let in znanstveniki se bojijo, da je na pragu šestega. Sedanja stopnja izumiranja je nekaj stokrat višja od normalne. Raziskovalci so na primer ugotovili, da se na britanskem otoku 71 odstotkov vrst metuljev ter 54 odstotkov vrst ptic sooča z dramatičnim upadom v številu. Ogromno rastlin in živali je izpostavljenih izjemnemu stresu. Življenje je pognalo nove korenine po vsakem množičnem izumrtju, vendar pa je za to potrebovalo od pet do deset milijonov let.
Ena izmed živalskih vrst, ki ji grozi izumrtje, so tudi polarni medvedi, ki dobesedno izgubljajo tla pod nogami. Predstavniki zooloških vrtov po vsem svetu se vedno bolj strinjajo, da bi jih pred izumrtjem lahko rešili tako, da bi jih zaprli v umetne habitate na ogled turistom. Pred izumrtjem jih bodo skratka rešili tako, da jih bodo pahnili v ujetništvo ter počasno smrt. Mimogrede, avtomobilske korporacije velikokrat plačajo stroške ujetja in prevoza polarnih medvedov. Medvedka v zoološkem vrtu v britanskem mestu Edinburgh ima ime Mercedes. Gre za zares črno ironijo, če upoštevamo, da je avtomobilska industrija med največjimi onesnaževalci planeta, torej eden izmed glavnih vzrokov segrevanja ozračja.