V službi državne varnosti

V začetku junija so iz beograjskih zaporov ob plačilu varščine 300.000 evrov na svobodo izpustili enega najbolj znamenitih beograjskih kriminalnih legend, Sretena Jociča, bolj znanega pod imenom Joca Amsterdam. Višina varščine, nepredstavljiv izpust na prostost ter polni časopisi teorij zarot in filmskih zgodb o nenadkrivljivih podvigih so Joca Amsterdama dvignil na prestol kot trenutno najbolj mitskega junaka srbskega kriminalnega podzemlja in človeka, ki se je znašel na tiralicah osmih držav, predvsem zaradi trgovine s kokainom in več deset umorov, med katerimi je bilo tudi nekaj policistov. Od klasičnega malega kriminalca z ulice v osemdesetih je Joca v devetdesetih postal uslužbenec državne varnosti - ob aretaciji leta 2002 v Bolgariji so pri njem poleg službene izkaznice SDV našli še 31 različnih osebnih izkaznic in potnih listov - specializiran za likvidacije. Kot so vedeli povedati njegovi anonimni prijatelji, je v Beograd vedno hodil lepo oblečen, v kakšni zelo dragi obleki, ko je odhajal, pa je vedno za njim ostalo vsaj kakšno truplo. Sicer je bil stacioniran v Amsterdamu, kjer naj bi po obračunu z narko šefi nizozemskega podzemlja prevzel vsa vrata v amsterdamskih nočnih lokalih ter ves trg s kokainom na Nizozemskem.

Cena za zmago je bila sicer velika, Joca je izgubil nekaj najboljših prijateljev in zaradi varnosti tudi pisarno v Amsterdamu. Svoj logistični center je moral preseliti v Sofijo, kjer so ga na izrecno zahtevo Nizozemcev, med drugim tudi zato, ker je sredi belega dne v nekem lokalu ustrelil policijskega inšpektorja, in pobega iz zapora pred leti aretirali bolgarski specialci. Za izpustitev na prostost je Joca ponudil, da bo odplačal del bolgarskega državnega dolga, denar za njegov izpust so zbirali tudi vladni uslužbenci, vendar zaman. Joca so poslali v najbolj varovan nizozemski zapor, od koder pa je svoje delo nadaljeval. Slavo so mu sproti peli nizozemski, bolgarski in srbski časopisi, ki so kar tekmovali, kdo bo objavil več zanimivosti iz njegovih pustolovščin. Med drugimi je tudi zgodba, da mu je pošiljko 2 ton kokaina iz Kolumbije, ki je čudežno poniknila, pred njegovo aretacijo sunil nihče drug kot Milorad Lukovič Legija in ga za povrh še ovadil nizozemskim tajnim enotam ter da so ga Nizozemci izročli Srbiji v začetku letošnjega leta samo zato, ker so se bali, da bi Joca na dan privlekel zgodbe, kako je skupaj z nizozemskimi mirovnimi silami švercal kokain iz Kolumbije in z njimi vodil tudi posel tihotapljenja drog med vojno v Jugoslaviji, ter zgodbe o Srebrnici, kjer so prav tako kraljevali nizozemski mirovniki. Srbski pravosodni organi Joca bremenijo le umora iz leta 1995, ko naj bi najel dva policista, da umorita nekega njegovega konkurenta, bolj kot to pa jih neuradno zanimajo likvidacije od začetka devetdesetih do začetka 2000, ko je bil Joca še v službi SDV in naj bi vedel, kdo je naročal umore in pa kdo je bil lastnik nekih 700 kilogramov kokaina, ki so ga našli v depojih SDV in ki naj bi služil za financiranje službe državne javnosti.