Naslednjič pod lipo

Minuli teden se je mejno območje ob novogoriški železniški postaji spremenilo v galerijo sodobne umetnosti. Kar prek sto avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Slovenije, Srbije in Škotske se je odzvalo na povabilo Festivala Arhipelag, ki so ga pripravili novogoriški društvi KREA in LIMB ter italijansko društvo PROLOGO iz Gorice. Arhipelagov glavni cilj je bil soočenje umetnikov z obiskovalci. Je pa za avtorje kiparskih, slikarskih in fotografskih del, video, digitalnega in street arta ter drugih povsem svobodnih umetniških slogov značilno, da jih ne delijo ne državne, ne etnične, ne druge meje.

Festival je slovensko-italijanski kolektiv izpeljal navkljub skromni finančni podpori. S pomočjo Goriške in Novogoriške občine ter sponzorjev so si zagotovili dober poldrugi milijon tolarjev. Prošnjo za finančno pomoč so poslali tudi ministrstvu za kulturo. To pa jih je gladko zavrnilo, prvič brez utemeljitve, po pritožbi pa z besedami, "da manifestacija ne vsebuje samo vrhunskih dosežkov slovenske kulture". Zato naj bi projekt ne bil usmerjen v večjo prepoznavnost te v svetu. Za komisijo "tudi ugled lokacije in referenčnost predlagatelja na področju mednarodnega sodelovanja nista zadostna".

Mladi festivali težko dosežejo mednarodne reference, še posebej brez finančne pomoči države. Je pa milo rečeno čudno, da Simonitijevo ministrstvo moti prizorišče Arhipelaga, isti prostor, ki ga je nekoč delil naš "berlinski zid". Prostor, kjer se je Slovenija simbolno, ob evforičnem proslavljanju slovenske in evropske politične elite, pridružila Evropski uniji.

Za prihodnje leto bi v "nebesih pod Triglavom" organizatorji Arhipelaga mogoče morali razmišljati, da bi festival postavili pod kakšno "slovensko lipo", pod katere "krošnjo je dovolj prostora za vse", kot je dejal predsednik vlade. Mogoče jim bo potem kakšen evro namenilo tudi ministrstvo za kulturo.