Tat postojnskega orožja že na svobodi

Notranji minister Dragutin Mate in direktor slovenske policije Jože Romšek sta poslancem državnega zbora predstavila poročilo o delu policije v letu 2005. Poročilo, ki obsega 41 strani, naj bi razkrivalo slabo delo policije, med drugim tudi najslabšo raziskanost kaznivih dejanj v zadnjih štirih letih. V evidenci neraziskanih kaznivih dejanj je že več let tudi največja tatvina vojaškega orožja iz objektov redne vojske v Evropi, saj so že daljnega 8. decembra 1999 neznanci iz zastraženega skladišča št. 23 v postojnski vojašnici ukradli okoli sto avtomatskih pušk kalašnikovk, deset polavtomatskih pušk, 40 pištol, pet ostrostrelnih pušk M-76, nekaj singapurskih avtomatskih pušk SAR-80 in okoli 20 tisoč kosov streliva.

V preiskavi so sicer sodelovali preiskovalci Ovsa in kasneje tudi kriminalisti, vendar jim je uspelo v dobrih šestih letih odkriti le deset kalašnikovk in nekaj pištol. Na črnem trgu pa je nekaj orožja od kriminalcev odkupila tudi vladna obveščevalna agencija Sova. Kriminalistična preiskava je pripeljala do aretacije enega samega osumljenca, Matjaža Antona Žnidarja, ki je bil zaradi hrambe desetih avtomatskih pušk in 2520 nabojev oktobra 2004 obsojen na dve leti in pol zapora.

Žnidar je bil s 1. julijem letos pogojno izpuščen iz koprskih zaporov.

Sedanji načelnik generalštaba generalpodpolkovnik Albin Gutman je že v začetku leta 2000, ko je bil še glavni inšpektor za obrambo na Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo (IRSO), na zahtevo takratnega ministra Franca Demšarja pripravil poročilo o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov v zvezi varovanjem objektov Slovenske vojske. Na podlagi poročila je minister za obrambo 16. februarja 2000 določil "nadaljnje kratkoročne in srednjeročne aktivnosti za izboljšanje varovanja vojaških objektov". Oba dokumenta sta zaupne narave in nedostopna javnosti. Gutman je že povedal, da samostojnega poročila v zvezi s tatvino orožja v postojnski vojašnici IRSO ni izdelal, zato lahko upravičeno domnevamo, da je to poročilo zajeto v poročilu o inšpekcijskih nadzorih. Prav to poročilo pa naj bi si ogledala tudi komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo v novi sestavi parlamenta vodi opozicijski poslanec Davorin Terčon.

Parlamentarna komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb se ukvarja tudi s poročilom o trgovanju in prometu z orožjem, predvsem v zvezi z gotovinskimi plačili ob prodaji orožja na Balkan v letih 1991-94. Vsebina poročila še ni znana, predsednik komisije je potrdil le, da gre za veliko večje zneske od tistih, o katerih je javnost ugibala doslej. Državnemu zboru je komisija že lani spomladi predlagala, naj od vlade terja odgovore na nekatera vprašanja glede gotovinskih plačil pri trgovini z orožjem, predvsem na vprašanja, na katera niso dobili odgovorov na podlagi že pridobljene dokumentacije. Vlada Janeza Janše doslej odgovorov seveda še ni pripravila.