5. 9. 2006 | Mladina 36
Očenaš v šolski pesmarici
Kako poskuša cerkev pripeljati verouk v javne šole
Šolska pesmarica
© Arhiv Mladine
Že bežen pregled zvezka, namenjenega sedmošolcem (javne!) osnovne šole, pokaže, da so izbrane pesmi veliko bolj kot glasbeni namenjene verski vzgoji. Začne se z latinsko "Pater noster", ki ji sledi slovenska verzija Oče naš (... ki si v nebesih ...), ta pa je, celo med katoliškimi verniki, vsaj doslej veljala predvsem za molitev. Sledi pa še nekaj pesmi z vsebino, ki so jo zelo očitno navdihnila najbolj apokaliptična poglavja iz Svetega pisma oziroma pridige s cerkvene prižnice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 9. 2006 | Mladina 36
Šolska pesmarica
© Arhiv Mladine
Že bežen pregled zvezka, namenjenega sedmošolcem (javne!) osnovne šole, pokaže, da so izbrane pesmi veliko bolj kot glasbeni namenjene verski vzgoji. Začne se z latinsko "Pater noster", ki ji sledi slovenska verzija Oče naš (... ki si v nebesih ...), ta pa je, celo med katoliškimi verniki, vsaj doslej veljala predvsem za molitev. Sledi pa še nekaj pesmi z vsebino, ki so jo zelo očitno navdihnila najbolj apokaliptična poglavja iz Svetega pisma oziroma pridige s cerkvene prižnice.
Avtorica pesmarice, dr. Albinca Pesek, ki sodeluje pri pripravi večine glasbenih učnih gradiv za osnovnošolce, jedrnato utemeljuje svoj izbor očenaša: "Gre za primer melodije gregorijanskega korala, ki edina še živi med ljudmi pri nas. V gradivu je del poglavja o srednjeveški glasbi samo s tem strokovnim namenom. Sicer vsa moja didaktična gradiva vsebujejo zelo raznovrstne glasbene vsebine, tako slovenske kot tudi iz vsega sveta, vse pa imajo svojo strokovno podlago, ki podpira glasbenoteoretične zakonitosti ali glasbenozgodovinska dejstva."
Kakšne "glasbenoteoretične zakonitosti" podpirajo besedila, kot je (sicer po Trubarju) "Skozi Adamov greh smo vsi hudi, grešni postali. Kateri bodo pri Jezusu z vero gnade iskali, tem so grehi odpuščeni (...)", ali "Zdajci je Bog kačo preklel, rekel je k temu človeku: Ti mož, bodeš z delom trpel, žena pa s tem nošenjem (...)" in: "Ob tem, Oče, te prosimo, v Jezusovem imenu: s svetim Duhom, da bodemo drugič spet prenovljeni, v tega Sina verovali, da bi ga mi vsi poslušali. Tebi čast bodi. Amen.", ki po odločitvi dr. Peskove plemenitijo osnovnošolsko pesmarico, nam ni uspelo izvedeti. Za strokovno stališče smo najprej povprašali Ministrstvo RS za šolstvo in šport, od koder so nam skopo odgovorili, da je za strokovno presojo učbenikov pristojen Zavod RS za šolstvo, na podlagi njihove strokovne presoje pa učbenike potrdi še Strokovni svet za splošno izobraževanje. Od tam pa so nam odgovorili, da ne razumejo, "kaj natančno uvrščamo v katoliško" in pojasnili, da je "osnovni namen gradiva približati in predstaviti učencem glasbeno umetnost kot splošno in kulturno vrednoto". Pri čemer je zanimivo, da je molitev "Oče naš", ki jo avtorica učbenika in Zavod za šolstvo predstavljata kot pomeben gregorijanski koral, na spletnih straneh RKC omenjen kot "odlična molitev Cerkve, vsake družine in vsakega kristjana. Apostolom in nam jo je izročil Jezus." ...
Glede na to, da je cerkev v Sloveniji (vsaj formalno) po ustavi še vedno ločena od države, je vsebina omenjene pesmarice le še en alarm med tistimi, ki opozarjajo, da (katoliška!) cerkev in država pač ne bosta več dolgo ločeni. Če kdo, bi na to zdaj lahko opozorili le starši tistih osnovnošolcev, ki so jim v šoli predpisali veroučno pesmarico. Nekateri menda le še čakajo na dan, ko jim bo njihov sedmošolec povedal, da bo njegova zaključna ocena pri glasbeni vzgoji odvisna od tega, kako brezhibno se bo naučil očenaš ...