Anonimno plačevanje

Na svetovnem spletu je že nekaj časa mogoče zaslediti bogato ponudbo predplačilnih debetnih kartic, kot je recimo bankomatna Maestro, ki jo je mogoče pridobiti, ne da bi imeli pri banki odprt račun. Tržijo jih najrazličnejše finančne ustanove in podjetja (tudi slovenska), ki imajo svoje sedeže v najrazličnejših svetovnih finančnih rajih. Predplačilne kartice delujejo po podobnem principu kot recimo prednaročniški mobilni telefoni. Porabiš lahko toliko denarja, kot si ga predhodno naložil na kartico. S slednjo pa potem lahko poljubno plačuješ in dviguješ denar, z nekaterimi omejitvami in dokaj z visokimi provizijami. Prednost je v tem, da nihče ne sprašuje po izvoru denarja, kot tudi ni nikjer zabeleženo, kdo je uporabil kartico, saj na njej ni imena uporabnika. Poznati je treba le pin kodo, s katero s kartica aktivira.

Tovrstne kartice so kot nalašč za tiste, ki bi se skušali izogibati plačilu davkov, kot tudi za pralce denarja, saj uporabnik lahko naloži denar in ga porabi, ne da bi to ugotovili v domačem plačilnem prometu, niti v raznih uradih za preprečevanje pranja denarja. Uporabnik se identificira s svojim dokumentom le na začetku, potem pa so vsi postopki anonimni. Posamično kartico denimo cenijo med 17 in 25 evri, odvisno, koliko kartic si uporabnik želi. Na njih ima lahko poljubno vsoto denarja, edine omejitve so, da lahko na kartico mesečno naloži največ 30.000 dolarjev (5.700.000 SIT), dnevno pa jih lahko dvigne 2500 USD (475.000 SIT) oziroma plača znesek 3000 USD (570.000 SIT).

Izdajatelj kartice pa za vsako transakcijo pobira med enim in tremi dolarji provizije. Kaj o tovrstnih predplačilnih karticah meni Urad za preprečevanje denarja? V Sloveniji lahko izdaja plačilne kartice oziroma elektronski denar vsaka banka ali družba s sedežem v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji z najmanj 1 mio EUR osnovnega kapitala, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije po pogojih, navedenih v Zakonu o plačilnem prometu. "S stališča Urada RS za preprečevanje pranja denarja je elektronski denar ali predplačilna debetna kartica legalna, če je izdana v skladu z zakonskimi določili. V novem Zakonu o preprečevanju pranja denarja bodo med organizacije iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja, ki so dolžne sporočati podatke Uradu, vključene tudi družbe, ki opravljajo dejavnost izdaje elektronskega denarja. Na splošno je vsak plačilni instrument, ki zagotavlja takšno ali drugačno anonimnost, zanimiv za pralce denarja." Na Banki Slovenije so nam pojasnili, da v Sloveniji lahko slovenska podjetja izdajajo elektronski denar le po njihovi odobritvi. BS je pristojna le za nadzor nad bankami, proti slovenskim podjetjem, ki izdajajo plačilne kartice brez njihovega dovoljenja, pa ukrepajo šele po prijavi.