Nori na esperanto

Umetni jezik esperanto, ki ga po ocenah po svetu govori manj kot dva milijona ljudi, je očitno zelo priljubljen med slovenskimi politiki in med državnimi uradniki. Vlogo esperanta kot univerzalnega jezika za globalno sporazumevanje je v dobi interneta pač prevzela angleščina, saj ni resnega spletnega portala ali spletne strani, ki ni prevedena v angleščino. Toda borci za pravice esperanta na Slovenskem ne odnehajo. Še več, celo vedno bolj "agresivni" so. V novem Zakonu o medijih so med zaščito slovenščine določili, da "ime medija in njegovih rubrik oziroma oddaj mora biti v slovenskem jeziku, razen kadar gre za medije ali njegove rubrike oziroma oddaje, ki so slovenske licenčne različice tujega medija ali rubrik oziroma oddaj z blagovnimi ali storitvenimi znamkami tega medija". Torej zbogom, angleščina. Edina dopustna alternativa, ki so jo zapovedali avtorji medijskega zakona, so imena v mrtvem jeziku, esperantu ali v enem od slovenskih pokrajinskih narečij.

Nad esperantom pa niso navdušeni samo na ministrstvu za kulturo, temveč tudi parlamentarci. Podpredsednik državnega zbora dr. Marko Pavliha je recimo nedavno poslal pozdravno zahvalno pismo oddelku za jezikovno politiko Sveta Evrope. Pavliha je bil namreč navdušen nad idejo, da so ob letošnjem Evropskem dnevu jezikov za mednarodno komunikacijo uporabili tudi esperanto in latinščino. Latinščino kot jezik najbolj izobraženih Evropejcev in esperanto, jezik, ki se ga lahko nauči vsak in ki lahko dolgoročno omogoči lingvistično demokracijo in kulturno različnost ne samo v Evropi, ampak na vsem planetu, se je veselil Pavliha.