Mansarde le za izbrance

Cene stanovanj postajajo zlasti v Ljubljani vse bolj absurdno visoke, zato ni presenetljivo, da je povpraševanje po stanovanjih, ki jih na javnih razpisih za varčevalce v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS) ponuja Stanovanjski sklad RS, tako veliko. A stanovanj za vse varčevalce v NSVS, ki so se prijavili na dosedanje Skladove javne razpise, pač še zdaleč ni dovolj. Sploh ne v Ljubljani. Prav zato se zdi več kot nenavadno, da Sklad na dosedanjih razpisih ni ponudil naprodaj vseh stanovanj v stavbah, ki so bile zgrajene posebej zato, da bi se vanje naselili varčevalci v NSVS. Recimo v novi stanovanjski soseski na Poljanskem nabrežju v Ljubljani nekatera stanovanja preprosto niso bila del Skladove ponudbe. Zanimivo pa je, da so bili varčevalci v NSVS v podolgovatih rumeno-rjavo-črnih blokih prikrajšani le za večja mansardna stanovanja, ne pa tudi denimo za manjša stanovanja ali za stanovanja v pritličju in drugih etažah. Zakaj torej Sklad v svojo ponudbo ni vključil tudi teh mansardnih stanovanj, ki veljajo za najlepša v soseski? In kdo jih je potem dobil ter po kakšnem ključu?

Na Stanovanjskem skladu RS pravijo, da so leta 2004 na Poljanskem nabrežju v Ljubljani ponudili naprodaj 603 stanovanja, ki so jih pred tem kot vmesni kupec odkupili od investitorja, podjetja Gradis skupina G. Kot pravijo, jim je investitor "sicer ponudil več stanovanj", vendar je Sklad nakup nekaterih zavrnil. Zakaj, niso povsem prepričani, domnevajo pa, da verjetno "zaradi poslovne politike takratnega vodstva Sklada, da večja stanovanja niso primerna za prodajo ciljnim skupinam Sklada, opredeljenim v takratnem javnem razpisu, kar je še danes skladno z osnovnimi cilji na tem področju". Sklad naj bi imel sicer res že večkrat težave pri prodaji stanovanj večje kvadrature. Varčevalce v NSVS namreč večinoma zanimajo cenejša, največ dvosobna stanovanja, zato se je že zgodilo, da je Sklad večja stanovanja na koncu ponudil kar kupcem, ki sploh niso varčevali v NSVS. A če res drži, da je Sklad zavrnil nakup nekaterih stanovanj na Poljanskem nabrežju, je več kot nenavadno, da se posla v podjetju Gradis skupina G spomnijo drugače. Pravijo namreč, da je Sklad odkupil vsa stanovanja, ki so mu jih ponudili, preostalih stanovanj - gre za 20 stanovanj večinoma večje kvadrature - pa jim sploh niso ponudili in so jih zato tudi sami prodali.

Kakorkoli že, še vedno ni jasno, zakaj so v stanovanjskih objektih, ki so namenjeni varčevalcem v NSVS, sploh potrebna večja stanovanja, po katerih očitno skoraj ni povpraševanja. Zato da lahko investitorji na ta način izplačajo izvajalce in arhitekte? Ali pa zato, da ostane manj prostora za manjša stanovanja in da so ta zaradi tega lahko dražja? Investitorji pa lahko še kaj dodatno zaslužijo s prodajo "nezaželenih" velikih, po možnosti mansardnih stanovanj ...