14. 11. 2006 | Mladina 46
Varuhinja ogrožene večine?
Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic in Romi
Že od druge svetovne vojne se ni dogajalo, da bi se državna politika uradno ukvarjala s "preseljevanjem" Romov z njihovih ognjišč in njihovim nameščanjem v posebna taborišča. Ko se je nekaj podobnega začelo dogajati sredi Evrope, bi pričakovali, da se bodo zganili vsi, ki jim ni tuj pojem človekove pravice. Zato je v sobotni izdaji Dnevnika presenetila kandidatka za varuhinjo človekovih pravic in višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu Republike Slovenije Vlasta Nussdorfer. Ustanoviteljica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Belega obroča in kandidatka za Janino Slovenko leta se namreč ni jasno izrekla proti zakonu linča in deportaciji. Čeprav bi rada, da bi na koncu zmagal razum, nakaže, na čigavi strani je zdrava ljudska pamet. Po njenem mnenju si namreč nasproti stojijo civilizirana čustva osebnega miru in dostojanstva, ki si želijo samo nedotakljivosti oseb in premoženja, na drugi strani pa nekakšne primarne horde, ki z nomadskim dihom preteklosti živijo v neurejenih razmerah, za povrh še na vodnem zajetju, in so polni navad, ki gredo čez mejo dovoljenega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 11. 2006 | Mladina 46
Že od druge svetovne vojne se ni dogajalo, da bi se državna politika uradno ukvarjala s "preseljevanjem" Romov z njihovih ognjišč in njihovim nameščanjem v posebna taborišča. Ko se je nekaj podobnega začelo dogajati sredi Evrope, bi pričakovali, da se bodo zganili vsi, ki jim ni tuj pojem človekove pravice. Zato je v sobotni izdaji Dnevnika presenetila kandidatka za varuhinjo človekovih pravic in višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu Republike Slovenije Vlasta Nussdorfer. Ustanoviteljica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Belega obroča in kandidatka za Janino Slovenko leta se namreč ni jasno izrekla proti zakonu linča in deportaciji. Čeprav bi rada, da bi na koncu zmagal razum, nakaže, na čigavi strani je zdrava ljudska pamet. Po njenem mnenju si namreč nasproti stojijo civilizirana čustva osebnega miru in dostojanstva, ki si želijo samo nedotakljivosti oseb in premoženja, na drugi strani pa nekakšne primarne horde, ki z nomadskim dihom preteklosti živijo v neurejenih razmerah, za povrh še na vodnem zajetju, in so polni navad, ki gredo čez mejo dovoljenega.
"Smo nemočni opazovalci avtomobilov brez tablic in spornega lastništva," se sprašuje morebitna bodoča ombudsmanka in dodaja: "Nismo jim uspeli pokazati meja; življenja v urbanistično urejenih gradnjah, z otroki v šoli, brez tatvin, ropov in izsiljevanj ter telesnih poškodb, ki se na tem območju nad domačini dogajajo nad povprečjem ..." S policijsko statistiko bi se dalo dokazati, da so veliko več kaznivih dejanj, pa tudi veliko bolj resnih, v katerikoli slovenski občini storili Slovenci kot Romi, vendar to tožilke ne ustavi, da ne bi tudi sama podlegla ljudskim stereotipom: "Kaj pa orožje? Pregledi policijskih enot, nenadni v nočnih urah, po posebnih odredbah so ga odkrili. Pa štirinajstletnice z otroki in 'starke' po tridesetem letu. Je to le njihov ali tudi naš problem?" Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic ne razmišlja o tem, da bi moralo lokalno prebivalstvo bolje sprejemati drugačno kulturo, ampak se zavzema za sistemski zakon, ki bo uredil in popredalčkal življenje Romov, in dejanja vlade ji očitno dajejo upanje, da se danes to že dogaja. Nussdorferjeva si je s temi stališči gotovo povečala možnosti za izvolitev ...
