Jerovšek še vedno molči

V prejšnji številki Mladine smo zapisali, da poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek svoje prosto ljubljansko stanovanje oddaja na črno in od tega zaslužka ne plačuje davkov. Takrat je Jerovšek zatrdil, da očitanih nepravilnosti ne počne, kar pa smo zavrgli z več neizpodbitnimi dokazi. Zato smo želeli njegov ponovni komentar, a je bil poslanec za nas nedosegljiv, ker je na mnogo pomembnejši poti v tujini.

Tudi prav, za komentar smo zato zaprosili njegovo stranko in poslansko skupino, saj je po Pavlu Ruparju to že drugi podobni primer v zadnjih tednih. Tudi oni so se zavili v molk, vsaj dokler se z Jerovškom o tej temi ne pogovorijo na štiri oči. Ker nam ni preostalo drugega, smo se zato tokrat poglobili v možne posledice Jerovškovega ravnanja.

Poleg očitnih političnih posledic, recimo zmanjšanja poslančevega ugleda, morebitnega odstopa s poslanskega stolčka in zmanjšanja ugleda stranke, ki ji pripada, in zatorej tudi ugleda same vlade, pa utaja davkov nosi tudi čisto materialne posledice za kršitelja osebno. Generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Ivan Simič je pojasnil, da lahko nadzor pri najemodajalcu uvedejo tudi na podlagi članka, objavljenega v medijih, torej v našem primeru ne bo problema, DURS bo v kratkem preveril Jerovška. Poleg tega je Simič še naštel kazni, ki v pridejo v poštev v našem primeru: "Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične, ali nepravilne, ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto." Fizična ali pravna oseba se tudi kaznuje, če je s svojim početjem pridobila večjo premoženjsko korist, "z zaporom do treh let. Če pa je bila z dejanjem dosežena velika premoženjska korist in je storilcu šlo za to, da doseže takšno premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do osmih let". Za večjo premoženjsko korist šteje pet povprečnih neto plač na zaposleno osebo. Avgustovska povprečna neto plača na zaposleno osebo je znašala 184.823 tolarjev, pomnoženo s pet to pomeni 924.115 tolarjev. Ker država najemodajalcu, ki v dohodnini prijavi to dejavnost, dejansko pobere okoli 15 odstotkov, se Jerovšku za zdaj ni treba bati zapora. Razen če je to svojo dejavnost na nedovoljen način opravljal tudi v preteklih letih.

Poleg tega pa se kaznuje že kršitev same formalne dolžnosti predložitve najemne pogodbe Javnemu stanovanjskemu skladu MOL v predpisanem roku. Ta prekršek se po 169. členu Stanovanjskega zakona kaznuje z denarno kaznijo v višini od 100.000 do 300.000 tolarjev. Je že tako, da so ponavadi kazni vsaj tolikšne, kot je pridobljena premoženjska korist, če ne večje.

povezava