Planetarni dnevnik

Zadnje čase je skoraj nemogoče prelistati katerega od bolj znanih zahodnih časopisov, ne da bi v njem naleteli na članke, ki med seboj bolj ali manj tekmujejo v alarmiranju javnosti glede globalnih klimatskih sprememb in njihovih škodljivih posledic za vse nas. Tudi naši južni sosedje Hrvati so v tv-poročilih nedavno iskali razloge za nenavadno visoko stopnjo samomorov in nasilnih dejanj v vremenskih anomalijah (rekordno vroč oktober), časopis New York Times pa ugotavlja, da bo v prihodnjih letih v ZDA zaradi vse višjih temperatur vse več smrtnih primerov med srčnimi bolniki; število naj bi naraslo za okoli 29.000 ljudi na leto. Na podlagi tega je NYT izračunal, da se bo gospodarska škoda v ZDA z vsakim letom povečala za 31 milijard dolarjev. Niti ni pomembno, ali te številke držijo, gre za to, da se vse več pojavov okoli nas, od stopnje kriminala do ekonomskih izpadov, pojasnjuje s klimatskimi spremembami. Kar je pravzaprav spodbudno, če upoštevamo, da smo lahko še nedavno brali več o življenju na Marsu kot pa o umiranju našega planeta. Danes je situacija, kot rečeno, obratna in iz vseh koncev sveta se usuvajo plazovi skrb zbujajočih novic, ki se med seboj tako ali drugače dopolnjujejo. Ponujamo top 3 prejšnjega tedna:

1. Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so ugotovili, da se je Zemlja v zadnjih 30 letih zaradi onesnaževanja segrela za 0,6 ° C in je toplejša, kot je bila zadnjih 12.000 let. Zaradi prehitrega in nenaravnega segrevanja se ekosistemi le s težavo prilagajajo novim okoliščinam. Najpogostejši pojav je selitev živali ter rastlin proti obema poloma, vendar kljub temu neštetim vrstam grozi izginotje.

2. Naravovarstvena organizacija Earthscan je v sodelovanju s številnimi ekološkimi strokovnjaki objavila poročilo o izginotju več tisoč sivih kitov. Earthscan je vsako leto spremljal poletne prihode sivih kitov v obalna morja Severnega Pacifika, ki so izjemno bogata s planktonom, zdaj pa poročajo, da že dve poletji niso opazili skoraj nobenega. Znanstveniki predvidevajo, da so zaradi klimatskih sprememb in predvsem priliva sladke vode z arktičnega pola, ki se že desetletja tali, kiti morali poiskati nove prostore za hranjenje. Kje in kakšne posledice bo to imelo zanje, pa ne ve še nihče.

3. Po navajanju Okoljevarstvene agencije pri OZN, UNEP, je obseg t. i. mrtvih morskih con po vsem svetu v zadnjih dveh letih narasel za več kot tretjino. Te sedaj skupno merijo okoli 300.000 kvadratnih kilometrov. Za mrtve cone veljajo tisti predela morja, kjer zaradi onesnaževanja prihaja do ekstremnega pomanjkanja kisika ter posledično do smrti vseh živih bitij v njih. Zaradi tega je ogroženih vse več ribiških skupnosti po svetu.