Deprivilegirani nogometaši in ženske

Slovenija slabo kotira na mednarodnih lestvicah

V zadnjem času Slovenija vse bolj drsi na raznih mednarodnih lestvicah. Če smo bili v začetku devetdesetih povsod med prvimi, se zdaj selimo na zadnja mesta. V slovenskem nogometu že dolgo ni videti nobenega napredka in o tem priča tudi podatek Mednarodnega združenja profesionalnih igralcev (FIFPro) ter Evropske komisije, ki sta skupaj s svetovalno in revizijsko družbo Ernst & Young opravila raziskavo ter ugotovila, katera evropska nogometna liga in država ponuja najboljše pogoje poklicnim nogometašem za življenje po končani nogometni karieri. Od 21 evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi, je Norveška osvojila sam vrh lestvice. Sledijo ji Nizozemska, Španija, Velika Britanija ... Zadnje mesto je pripadlo Sloveniji. Nič čudnega, saj poklicni nogometaši v Sloveniji nimajo ne posebnega pokojninskega sklada ne davčnih olajšav, ki bi jim po končani karieri, ki je sorazmerno kratka, pomagala preživeti. Pred časom je Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) že poskušal prek Olimpijskega komiteja s predlogi in pripombami na davčne zakone ter z osnutkom zakona o poklicnem zavarovanju profesionalnih športnikov priti do želenih rezultatov, a jim to ni uspelo. "Olimpijski komite ni storil dosti, da bi dosegel, da se davčni sistem spremeni v korist športnikov. Samo s predlogi se ne da nič doseči, potrebne so korenitejše akcije za spremembo davčne zakonodaje," nam je povedal predsednik SPINS-a Dejan Stefanovič.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

V zadnjem času Slovenija vse bolj drsi na raznih mednarodnih lestvicah. Če smo bili v začetku devetdesetih povsod med prvimi, se zdaj selimo na zadnja mesta. V slovenskem nogometu že dolgo ni videti nobenega napredka in o tem priča tudi podatek Mednarodnega združenja profesionalnih igralcev (FIFPro) ter Evropske komisije, ki sta skupaj s svetovalno in revizijsko družbo Ernst & Young opravila raziskavo ter ugotovila, katera evropska nogometna liga in država ponuja najboljše pogoje poklicnim nogometašem za življenje po končani nogometni karieri. Od 21 evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi, je Norveška osvojila sam vrh lestvice. Sledijo ji Nizozemska, Španija, Velika Britanija ... Zadnje mesto je pripadlo Sloveniji. Nič čudnega, saj poklicni nogometaši v Sloveniji nimajo ne posebnega pokojninskega sklada ne davčnih olajšav, ki bi jim po končani karieri, ki je sorazmerno kratka, pomagala preživeti. Pred časom je Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) že poskušal prek Olimpijskega komiteja s predlogi in pripombami na davčne zakone ter z osnutkom zakona o poklicnem zavarovanju profesionalnih športnikov priti do želenih rezultatov, a jim to ni uspelo. "Olimpijski komite ni storil dosti, da bi dosegel, da se davčni sistem spremeni v korist športnikov. Samo s predlogi se ne da nič doseči, potrebne so korenitejše akcije za spremembo davčne zakonodaje," nam je povedal predsednik SPINS-a Dejan Stefanovič.

Po drugi strani je World Economic Forum nedavno objavil najnovejšo študijo glede enakopravnosti žensk v družbi in tudi izsledki te raziskave Sloveniji ne morejo biti v ponos. Na lestvici, kjer so prva mesta po pričakovanjih zavzele skandinavske države, se je namreč Slovenija uvrstila na 53. mesto, boljši indeks od nas pa so imeli med drugim tudi Moldavija, Kazahstan, Uzbekistan, Mongolija, Ukrajina, Uganda in Rusija. Podatki so bili sicer izračunani na podlagi štirih indikatorjev, Slovenija pa se je najslabše odrezala na področju političnega udejstvovanja žensk, kjer zasedamo šele 88. mesto na svetu. Vprašanje pa je, na katero mesto bi se uvrstili, če bi pri meritvah upoštevali še najočitnejše norosti iz strategije ministrstva za delo.