8. 12. 2006 | Mladina 49
Razumeti terorizem
... in njegove najbolj temeljne vzroke
Dimitrij Rupel
© Borut Peterlin
Upoštevajmo naslednje podatke: prebivalci Združenih držav Amerike na leto porabijo okoli 110 milijard dolarjev za mesne izdelke v t. i. fast food restavracijah in naraščanje priljubljenosti tovrstne junk hrane širi mesno industrijo po vsem svetu. Tretjina svetovne pridelave žitaric je namenjena krmi živali. Vsak dan pa za posledicami podhranjenosti umre 16.000 otrok (torej skoraj šest milijonov na leto, a temu - čisto mimogrede - nihče ne reče holokavst). To je matrica naše gnilobne dobe, kakor so si jo pred štirimi desetletji zamislili neoliberalni fanatiki, tako imenovani Chicago Boys, na čelu z nedavno umrlim ekonomistom Miltonom Friedmanom, ki ga kritiki označujejo za "sovražnika devetih desetin človeštva". Gospodarski eksperiment, ki so se ga šli fantje v Čilu v sodelovanju s tamkajšnjo vojaško hunto, zdaj vlada globalno in je privedel do tega, da ima petsto najbogatejših ljudi skupno v rokah toliko denarja kot revnejša polovica človeštva. Ameriški politični komik Bill Maher je nedavno komentiral: "Saj ni čudno, da nas ljudje sovražijo. Milijarda jih strada, mi pa živimo v popolnem razsipništvu. Pomislite, imamo praznik, v sklopu katerega tlačimo hrano v drugo hrano (zahvalni dan, op. p.)." Krog perverzije je sklenjen: na eni strani oble ljudje množično umirajo zaradi debelosti, na drugi pa zaradi lakote.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 12. 2006 | Mladina 49
Dimitrij Rupel
© Borut Peterlin
Upoštevajmo naslednje podatke: prebivalci Združenih držav Amerike na leto porabijo okoli 110 milijard dolarjev za mesne izdelke v t. i. fast food restavracijah in naraščanje priljubljenosti tovrstne junk hrane širi mesno industrijo po vsem svetu. Tretjina svetovne pridelave žitaric je namenjena krmi živali. Vsak dan pa za posledicami podhranjenosti umre 16.000 otrok (torej skoraj šest milijonov na leto, a temu - čisto mimogrede - nihče ne reče holokavst). To je matrica naše gnilobne dobe, kakor so si jo pred štirimi desetletji zamislili neoliberalni fanatiki, tako imenovani Chicago Boys, na čelu z nedavno umrlim ekonomistom Miltonom Friedmanom, ki ga kritiki označujejo za "sovražnika devetih desetin človeštva". Gospodarski eksperiment, ki so se ga šli fantje v Čilu v sodelovanju s tamkajšnjo vojaško hunto, zdaj vlada globalno in je privedel do tega, da ima petsto najbogatejših ljudi skupno v rokah toliko denarja kot revnejša polovica človeštva. Ameriški politični komik Bill Maher je nedavno komentiral: "Saj ni čudno, da nas ljudje sovražijo. Milijarda jih strada, mi pa živimo v popolnem razsipništvu. Pomislite, imamo praznik, v sklopu katerega tlačimo hrano v drugo hrano (zahvalni dan, op. p.)." Krog perverzije je sklenjen: na eni strani oble ljudje množično umirajo zaradi debelosti, na drugi pa zaradi lakote.
Človek zato ne more več mirno poslušati zahodnih voditeljev in njihovih somišljeniki tipa Dimitrij Rupel, kako na raznih srečanjih in požrtijah ponavljajo eno in isto sprenevedanje o boju proti terorizmu s širjenjem neke demokracije po svetu. Gre za res neumno potegavščino, ki jo je razkrinkal že anarhist Emile Pouget: "Kralji se redijo na račun svoje suverenosti, mi pa stradamo na račun svoje." Da je terorizma vedno več, je dejstvo; da ga v prvi vrsti širijo islamski fundamentalisti, pa vse večja laž. Terorizem je orožje revnih in dejanje obupa. Poleg tega je treba razumeti tudi to, da živimo v informacijski dobi. Ena izmed teorij, zakaj je v 60. letih prejšnjega stoletja prišlo do eksplozije rasnih nemirov v ZDA, pravi, da tudi zaradi vstopa televizije v gospodinjstva temnopoltih. Ko so v zaprtih črnskih getih preko tv-ekranov videli, kako in na čigav račun živijo bogati belci, je zagorelo v številnih ameriških mestih. Danes informacije potujejo mnogo hitreje kot takrat, in vse več ljudi na globalni ravni spoznava, zakaj njihovi otroci stradajo ter umirajo. Jasno je, da se temu upirajo in zakaj se ne bi smeli? Ni treba, da terorizem podpiramo, dovolj je, da ga razumemo.