Laži v oglasih za čistilna sredstva

Na televizijah se zadnje čase vrti oglas, v katerem nas k nakupu čistila Cilit Bang nagovarja recimo Marija iz Kranja ali pa Tina iz Celja. A kdor je oglas za Cilit Bang spremljal res pozorno, je lahko ugotovil, da je ta sinhroniziran v slovenščino. In da gospe očitno nista iz Slovenije ... V hrvaški izpostavi podjetja Reckitt Beckiser, ki skrbi tudi za marketing v Sloveniji, so nam potrdili, da nam Cilit Banga v oglasu res ne priporočajo Slovenke. Oglas so posneli v Franciji, potem pa so ga "sinhronizirali in imena igralk prilagodili lokalnim potrebam". Po njihovem prepričanju naj bi bilo sicer iz oglasa jasno razvidno, da je ta sinhroniziran in da gospa v resnici ni "Marija iz Kranja" ali "Tina iz Celja". Zato naj oglas tudi ne bi bil zavajajoč.

Ampak ali je takšno oglaševanje res dopustno? Na prvi pogled gre sicer res le za drobne neresnične informacije. A v oglasih tudi drobnih neresnic preprosto ne bi smelo biti. Kot pravi direktorica Slovenske oglaševalske zbornice Ana Predovič, sme oglaševanje, v katerega so vključena pričevanja, glede na oglaševalski kodeks vsebovali le takšna pričevanja, potrditve ali druge podobne dokaze "samo v primeru, če so tovrstni načini resnični in primerni glede na naravo oglaševanega predmeta ter objektivno preverljivi". O tem, ali je takšen oglas skladen z etičnim kodeksom, lahko sicer presoja le oglaševalsko razsodišče. Kot kaže, pa bo lahko to že kmalu analiziralo oglas za Cilit Bang, saj je tržni inšpektorat napovedal, da ga namerava zaprositi za mnenje o oglasu. Če se bo izkazalo, da je oglas sporen, pa nameravajo ukrepati tudi sami.

Prav zaradi odziva obeh organov, ki sta pristojna za ukrepanje v tem primeru, nas je toliko bolj presenetil odgovor Zveze potrošnikov Slovenije. Čeprav so v zadnjem času nastopili proti kar nekaj spornim oglasom, se jim tokrat oglas, v katerem oglaševalec navaja lažno identiteto nastopajočih, sam po sebi ne zdi sporen. Sporen bi se jim zdel le, če bi v njem prepoznali še kakšne druge elemente, ki bi utegnili zavajati potrošnike glede kakovosti, lastnosti ali cene proizvoda. Ali če bi v oglasu nastopal lažni strokovnjaki. Tu pa gre "le" za lažne gospodinje ... Morda odziv zveze potrošnikov niti ni tako presenetljiv, saj je ta tudi sama v svojih zadnjih oglasih, ki so bili predvajani na tv-ekranih, posegla po sinhronizaciji. Vprašanje pa je, na koga se lahko potrošnik, ki se počuti ogroženega, sploh še obrne, če se organizaciji, katere poslanstvo je varovanje njegovih pravic, "drobne" neresnice v oglasih ne zdijo sporne.