Deja Crnović

17. 1. 2007  |  Mladina 2

Manjšim državam zgolj namestniki komisarjev

Bo enakopravnost držav v EU ogrožena z zmanjšanjem števila komisarjev?

Guenther Verheugen

Guenther Verheugen
© Miha Fras

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za industrijo in podjetništvo, Guenther Verheugen, je z intervjujem na nemški ZDF prejšnji teden razburil velik del evropske javnosti, ko je mimogrede omenil, da bi bilo v prihodnosti, ko bo število komisarjev zmanjšano na dve tretjini sedanjih, za manjše države članice bolj zanimivo imeti namestnika komisarja v pomembnem resorju kot pa komisarja v nekem obrobnem resorju današnje velike Komisije. Katera so ta obrobna področja, nam od Verheugenovega tiskovnega predstavnika Tona van Lieropa ni uspelo izvedeti, zgovorna pa sta resorja, ki sta jih dobili najbolj sveži članici Romunija in Bolgarija, in sicer za večjezičnost in medkulturni dialog ter varstvo potrošnikov. Je pa van Lierop poudaril, da Verheugen nikakor ni dejal, da "manjše države članice ne morejo imeti svojih komisarjev", podobna ponudba bi bila "morda zanimiva tudi za kakšno večjo državo članico", kakršnega mnenja so tudi na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Kljub dobrohotnim pojasnilom Komisije pa ni jasno, zakaj v Verheugenovem kabinetu države članice razlikujejo po velikosti in predvidevajo, da manjša kvadratura države pomeni tudi manjšo kompetentnost in s tem dodelitev namestnika in ne komisarja. Janez Lenarčič, državni sekretar za evropske zadeve, izjavo komisarja razume "predvsem kot eno od mnogih mnenj, ki se ta čas pojavljajo v razpravi glede usode Pogodbe o ustavi za Evropo in bodoče institucionalne ureditve Unije" in dodaja: "Z njim se seveda ne morem strinjati, saj je sestava Komisije del občutljivega institucionalnega ravnotežja v EU, pri katerem se mora ustrezno upoštevati tudi načelo enakopravnosti držav članic". Pogodba o ustavi za Evropo torej poleg zmanjšanja števila komisarjev (ob imenovanju Komisije v letu 2014) določa tudi sistem enakopravne rotacije, zato Lenarčič meni, da predlog Verheugena, "ne bo prodrl, saj je za poseganje v institucionalno zgradbo EU potrebno soglasje vseh držav članic".