Izbrisani v San Franciscu

Čez mesec dni bo Slovenija praznovala okroglo 15. obletnico izbrisa. Bolj kot o izbrisu samem pa se bo 26. februarja verjetno govorilo o sramotnem nereševanju te problematike. Tovrstne kritike na račun Slovenije smo v preteklosti zasledili v številnih svetovnih medijih, v začetku letošnjega leta pa je daljši zapis na to temo nastal v spletnem časopisu Mother Jones iz San Francisca. Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom. "Nekdanja jugoslovanska republika je izbrisala 18.000 ljudi. Sedaj hoče, da bi svet pozabil na njen eksperiment v etničnem čiščenju," piše v podnaslovu novinarskega članka Chrisa Colina, ki je v Sloveniji preživel lansko leto. Novinar skozi zgodbo Zorana Iliča, ki je v Slovenijo prišel leta 1969 in še do danes nima nikakršnih dokumentov (med drugim je bil Ilić s svojo ženo Magdo Majer pred tedni nasilno deložiran iz Kolizeja), predstavi izbris in med drugim navaja vprašanje, ki ga je SLS-ovec Andrej Umek postavil v pogovoru za New York Times: "Zakaj bi dajali posebne privilegije tistim, ki so bili na strani jugoslovanske armade?"

V nadaljevanju ameriškemu bralstvu novinar predstavi Civilno iniciativo izbrisanih in Aleksandra Todorovića; ta v članku med drugim opozori na 3000 izbrisanih otrok, ki bi pred izbrisom težko delovali proti samostojni Sloveniji. "Nihče ni bil izbrisan, nihče ni bil izbrisan," je ameriškemu novinarju zatrjeval mag. Bojan Trnovšek, generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve, ki je izbrisane mednarodni javnosti predstavil kot "osebe, ki v Sloveniji nimajo statusa". Novinar članek konča z zgodbo izbrisanega Dragana, ki se ni mogel sprijazniti s tem, da je zaradi izbrisa postal breme na plečih svoje hčere. Ker so bile zanj posledice izbrisa prehude, se je vrgel pod vlak.