22. 2. 2007 | Mladina 7
Po ukinitvi mature brez ideje ...
... ali načrtno povečanje vpisa na naravoslovno-tehniške smeri
Milan Zver
© Matej Leskovšek
Srednješolsko izobraževanje pričakuje korenite spremembe, in sicer prenovo programov, ki naj bi se v šolskem letu 2008/2009 že izvajali. Prvi korak - storjen na področju strokovnega izobraževanja - je bil nujno potreben, saj tehnični napredek zahteva posodobljeno izobraževanje dijakov, ki se že izvaja. Gimnazijski program pa se bo prenavljal na podlagi "novih" ciljev gimnazijskega izobraževanja: "usposobiti dijake za nadaljnji visokošolski študij, omogočiti dijakom kakovostno temeljno izobrazbo iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov, pri dijakih dosegati visoko kakovost in različne vrste znanja ...", ki jih Janez Mežan, generalni direktor direktorata za višje in strokovno izobraževanje, opisuje kot revolucionarne novosti, do sedaj pa je bil obseg ciljev popolnoma enak.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 2. 2007 | Mladina 7
Milan Zver
© Matej Leskovšek
Srednješolsko izobraževanje pričakuje korenite spremembe, in sicer prenovo programov, ki naj bi se v šolskem letu 2008/2009 že izvajali. Prvi korak - storjen na področju strokovnega izobraževanja - je bil nujno potreben, saj tehnični napredek zahteva posodobljeno izobraževanje dijakov, ki se že izvaja. Gimnazijski program pa se bo prenavljal na podlagi "novih" ciljev gimnazijskega izobraževanja: "usposobiti dijake za nadaljnji visokošolski študij, omogočiti dijakom kakovostno temeljno izobrazbo iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov, pri dijakih dosegati visoko kakovost in različne vrste znanja ...", ki jih Janez Mežan, generalni direktor direktorata za višje in strokovno izobraževanje, opisuje kot revolucionarne novosti, do sedaj pa je bil obseg ciljev popolnoma enak.
Med razlogi za prenovo pa izstopa "čedalje večje nesorazmerje med vpisom na naravoslovno-matematične in humanistično-družboslovne študije". To, skupaj s postopnim zmanjševanjem vpisnih mest na družboslovnih fakultetah, kaže na udejstvovanje protidružboslovne politike in prilagoditev programa zgolj trenutnim potrebam po delovni sili na zaposlitvenem trgu. Znano je namreč, da se zanimanje dijakov za družboslovne smeri v zadnjih letih veča, naš in evropski trg pa povečuje zahteve po
naravoslovno-tehniških izobražencih - v lanskem letu je bilo povpraševanje po slednjih kar desetkrat večje. S prenovo programov pa se bo spremenila tudi matura. Kaj konkretno se bo pri maturi spremenilo, ne ve nihče, po besedah dr. Bojana Borštnerja, predsednika komisije za prenovo mature in gimnazije, je treba počakati na prenovljeni gimnazijski program. Prenova bo ukinila uporabo mature kot selekcijskega mehanizma, vendar pa tega, kako bodo dijaki razvrščeni potem, ko se matura za to ne bo več uporabljala, spet nihče ne ve. Mežan pa problem, ki "pesti" gimnazijski program, vidi tudi v maturi; to je, da "s sedanjo maturo nič ne povečujemo vpisa v naravoslovno-tehniške smeri".
