Izrael obsodil anarhiste

Pred dnevi se je po treh letih končalo sojenje enajstim izraelskim aktivistom, ki so organizirani v skupini Anarhisti proti zidu. Izraelska roka pravice je anarhiste preganjala zaradi sodelovanja na protestih pred vladnim poslopjem v Tel Avivu februarja 2004, ko so poskušali z uličnimi demonstracijami obeležiti začetek postopkov na Mednarodnem sodišču v Haagu, ki je takrat začelo odločati o legalnosti "zidu apartheida". Sedem aktivistov bo moralo zaradi nezakonitega javnega zbiranja in uničenja javne lastnine oddelati 80 ur družbeno koristnih javnih del, trem aktivistom so branje obtožnice preložili, anarhist Jonathan Pollak, ki je bil obsojen na trimesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, pa je od sodišča, zanimivo, zahteval strožjo kazen, kot mu je bila izrečena.

Pollak je v svojem govoru pred sodiščem na začetku predstavil anarhistično videnje tri leta starih dogodkov: "Od začetka tega sojenja prevzemamo odgovornost za svoja dejanja. Nikoli nismo zanikali, da smo se usedli na cesto. Ravno nasprotno, to v celoti priznavamo in zato smo vam tudi povedali, zakaj smo to storili ... Naše t. i. kaznivo dejanje je v popolnosti politično, tako kot so takšni tudi naši motivi. Če se to sojenje ne bi dogajalo na sodišču, ki podpira okupacijo, bi bilo to sojenje proti zidu. Tistemu zidu, ki ga je najvišja sodna avtoriteta na svetu označila za nezakonitega. Tistemu zidu, ki je politično orodje za kampanjo izraelskega etničnega čiščenja na zasedenih ozemljih. Mi, ki stojimo tukaj, ne bi smeli biti obtoženi, saj bi morali v resnici soditi arhitektom izraelskega apartheida." Zaradi takšnih okoliščin je Pollak izraelsko sodišče prosil, da mu izreče strožjo kazen: "Prosim vas, da mi ne izrečete pogojne zaporne kazni, ampak me pošljete v zapor, saj so glede na dejstva katerekoli demonstracije, ki bi se odvile na okupiranih ozemljih, označene za nezakonito javno zbiranje. Vse to zaradi obsežnega in nedemokratičnega sistema zaprtih vojaških območij. V takšnem stanju bo pogojna kazen, ki mi jo izrekate, hitro postala zaporna kazen."

Kljub zlahka uresničljivi želji pa sodišče Pollaka ni upoštevalo, saj mu kazni niso spremenili. Anarhistične misli namreč sodnika očitno niso niti najmanj prepričali, saj je po sojenju povedal: "Žalosti me, da je prišel odrasel in artikuliran posameznik do sklepa, da svoja stališča lahko izrazi samo s kršenjem zakona. Kljub temu da se zakonom ne strinja."