Stop za kosovska pribežnika

Zavrnjena vloga za status azilanta

Kadri in Demir

Kadri in Demir
© Luka Novak

Ob splošni strpnosti do Romov, izbrisanih, samskih žensk in drugih manjšinskih skupin uradne institucije, kljub trenutnemu zatišju, niso pozabile na istospolno usmerjene. Te dni sta dobila zavrnjeno prošnjo za azil Demir in Kadri, prvi par, ki je k nam po zaščito pribežal zaradi homofobnega pregona. Lani poleti, po brutalnem posilstvu, po nenehnih grožnjah in stalnem strahu za življenje, jima je s Kosova uspelo priti do slovenske meje, takoj sta se javila policistom in zaprosila za status. Zaradi ugleda Slovenije kot demokratične države v očeh prebivalcev bivših republik skupne države sta utopično pričakovala, da glede na njuno situacijo to ne bi smela biti nikakršna težava. A sta se uštela. Te dni sta dobila zavrnjeno prošnjo. Sama obravnava in utemeljitev zavrnjene vloge pa sta presenetili tudi nevladnike, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Nenavadno se jim zdi, da so ju zasliševali skupaj, navzkrižno kot kriminalca, kljub temu da sta vsak posebej oddala vlogo za azil.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Kadri in Demir

Kadri in Demir
© Luka Novak

Ob splošni strpnosti do Romov, izbrisanih, samskih žensk in drugih manjšinskih skupin uradne institucije, kljub trenutnemu zatišju, niso pozabile na istospolno usmerjene. Te dni sta dobila zavrnjeno prošnjo za azil Demir in Kadri, prvi par, ki je k nam po zaščito pribežal zaradi homofobnega pregona. Lani poleti, po brutalnem posilstvu, po nenehnih grožnjah in stalnem strahu za življenje, jima je s Kosova uspelo priti do slovenske meje, takoj sta se javila policistom in zaprosila za status. Zaradi ugleda Slovenije kot demokratične države v očeh prebivalcev bivših republik skupne države sta utopično pričakovala, da glede na njuno situacijo to ne bi smela biti nikakršna težava. A sta se uštela. Te dni sta dobila zavrnjeno prošnjo. Sama obravnava in utemeljitev zavrnjene vloge pa sta presenetili tudi nevladnike, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Nenavadno se jim zdi, da so ju zasliševali skupaj, navzkrižno kot kriminalca, kljub temu da sta vsak posebej oddala vlogo za azil.

Enemu od njiju so prošnjo zavrnili, ker ni povedal, kakšno vreme je bilo januarja ali kdaj točno se je začela in končala vojna na Kosovu. Če je to merilo, bi morali vzeti državljanske pravice vsaj polovici šolarjev, ki ne vedo, kdaj je bila slovenska desetdnevna vojna. Drugi izstopajoči razlog zavrnitve je, da ne vesta natančnega datuma posilstva. Po posvetovanju s katerimkoli psihiatrom bi pristojni hitro ugotovili, da tisti, ki so pretrpeli travmatično izkušnjo, želijo vse skupaj hitro pozabiti in ni "izguba spomina" nič nenavadnega. Sodišče ni upoštevalo objektivnih okoliščin kot sta nasilje in strah, ampak se je osredotočilo samo na subjektivne. Iz zavrnjene vloge je razvidno, da pristojni za azilante ne ločijo, kdaj kdo prosi za azil zaradi homofobnega nasilja in kdaj zaradi vojne ali ekonomske bede. Zaradi nezakonitih argumentov bodo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami istospolno usmerjenih, sprožile tožbo na upravnem sodišču. Glede na trenutne politične in družbene razmere pa vseeno ni pričakovati pozitivnega rezultata. V tem primeru jima ostane še vrhovno sodišče ali pa se bosta prisiljena vrniti v razmere, iz katerih sta pobegnila in pomenijo resno grožnjo za njuno življenje.